Zadnja pregledna razstava enega ključnih predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti je bila postavljena leta 1989 v Mestnem muzeju. Na prihajajoči razstavi, odprti oktobra, pa bi v novih razstavnih prostorih Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki želeli ob njegovih najpomembnejših delih predstaviti tudi slike, ki so bile do zdaj širši javnosti manj znane ali celo neznane.

Bi lahko pomagali sestaviti popolnejši seznam njegovih slik?
Ravno zato se obračajo na javnost, na vse lastnike njegovih del ali dokumentarnega gradiva (umetnikova pisma), da pomagajo sestaviti popolnejši seznam njegovih slik, od katerih bi izbor tudi razstavili. Lastnike slik Nandeta Vidmarja ali njegovega mlajšega brata Draga vabijo, da se jim oglasijo.

Kustos kostanjeviške galerije Robert Simonišek je povedal, da je Nande Vidmar (1899–1981) pomemben za razumevanje likovnih pojavov na Slovenskem, pa tudi v širšem mednarodnem okolju, saj je v zgodnjem obdobju ustvarjal pod vplivom nemške skupine Die Brücke in avstrijskega ekspresionista Oskarja Kokoschke.

Umestitev v slovenski in srednjeevropski prostor
Kot slikarska osebnost je bil, čeprav je leta 1978 prejel Prešernovo nagrado, v času svojega življenja potisnjen na obrobje slovenskega likovnega kanona. Njegova retrospektivna razstava pa bo glede na to dala priložnost za celovitejše razumevanje avtorjevega opusa in za njegovo slogovno ter motivno umestitev v slovenski in srednjeevropski prostor.

Dodal je, da se je Vidmar po prvi svetovni vojni izpopolnjeval na Dunaju, v Dresdnu in v Parizu. Slikarstvo je študiral na zagrebški Akademiji za likovno umetnost. Bil je tudi član dunajskega umetnostnega združenja Hagenbund. Tako slogovno kot vsebinsko je vplival na delovanje svojega mlajšega brata, grafika in slikarja Draga Vidmarja.

Razstavo bodo pripravili s sodelovanjem Vidmarjevih dedičev. Ti bodo prispevali glavnino razstavljenih del, preostala bodo pridobili iz različnih zbirk. Razstavo bodo pospremili z obsežnejšim katalogom. Skupaj bodo predvidoma razstavili več kot 100 Vidmarjevih slik in približno 50 grafik ter risb, je še povedal Simonišek.

120-letnica slikarjevega rojstva
Po podatkih Slovenskega biografskega leksikona se je Nande oziroma Ferdinand Vidmar leta 1899 rodil v Proseku pri Trstu, v Ljubljani je umrl leta 1981. Na ljubljanskem učiteljišču je maturiral leta 1919, med letoma 1918 in 1919 se je slikarsko izpopolnjeval na Dunaju. V Zagrebu je študiral med letoma 1923 in 1924. Vmes in pozneje je bil zaposlen v šolstvu.

Leta 1941 se je umaknil v Ljubljano in se vključil v Osvobodilno fronto, Italijani so ga leto pozneje aretirali in internirali. Po prihodu iz internacije je leta 1943 odšel v partizane. Po vojni se je spet vključil v pedagoško delo. Bil je član več umetniških društev in dopisni član umetniškega društva Hagen na Dunaju. V času Jugoslavije je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, z redom zaslug za narod in redom zaslug za narod z zlato zvezdo.

Sorodna novica "Ekspresionizem je z zahtevo po novem človeku še kako aktualen"

V socialno angažirani realizem
Naslikal je številna olja, ustvarjal je tudi v drugih slikarskih tehnikah in grafiki. V začetnem snovanju je bil izrazit ekspresionist, pri njem je bila pogosto opazna socialnokritična nota. Sredi 20. let minulega stoletja je bil eden najčistejših zastopnikov novostvarnostnega umetniškega kreda, ki ga je desetletje pozneje preusmeril v socialno angažirani realizem.

Njegova dela iz 50. let so označena kot barvni realizem
Njegovo ustvarjanje v taboriščih in partizanih je bilo logično nadaljevanje predvojne slikarske usmerjenosti. Ta kontinuiteta sega tudi do prvih povojnih let, ko je naslikal več realističnih del na temo NOB-ja in povojne graditve. Njegova dela iz 50. let so označena kot barvni realizem, poznejša pa označuje avtorjevo dovršeno obvladovanje elementov slikovnega polja.

Retrospektivo Nandeta Vidmarja bodo v Kostanjevici na Krki odprli 4. oktobra, na ogled bo do 23. februarja 2020.