Slavnostni dogodek, že tradicionalno srečanje v ljubljanski knjigarni Konzorcij, sta priredili Mladinska knjiga in Cankarjeva založba. Pogovor z njim je vodil urednik Zdravko Duša, sodeloval pa je tudi Peter Kovačič Peršin, eden najožjih Pahorjevih sodelavcev pri reviji Zaliv.

V natrpanem pogovornem kotičku Konzorcija so se kronistu Slovencev 20. stoletja, kot ga je označil Tomšič, poklonili minister za kulturo Zoran Poznič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik, slovenska senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc in direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida.

Sprva se je Pahor zahvalil Mladinski knjigi, njenemu prvemu možu Petru Tomšiču in uredniku Zdravku Duši, da je "bil sprejet" in da imajo njegove knjige zaslombo. Pozdravil pa je tudi Evgena Bavčarja, filozofa in fotografa, ki živi v Parizu. Imenoval ga je za "začetek", da sploh obstaja, in mu pripisal zasluge, da je Nekropola, njegov najbolj znan roman iz leta 1967, leta 1990 izšel v francoščini, zatem pa so ga prevedli še v številne tuje jezike.

Na dogodku zbrana množica je bila navdušena nad njegovim doživetim in natančnim opisovanjem podrobnosti in izjemnim spominom. V pripovedih se je vrnil v leta, ko je delal kot profesor italijanske književnosti na slovenski srednji šoli v Trstu, in v čas, ko je sam kot dijak maturiral z osmico pri italijanskem jeziku.

Pisatelj nenehno zagovarja narodno samozavest in je zaprisežen borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur. Poudarja, kako je narodna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu. Tematik se je dotaknil tudi na današnjem rojstnodnevnem dogodku. Izrazil je žalost ob tem, da "Slovenci nismo dovolj zavedni", in spodbudil k učenju zvestobe slovenski identiteti.

"Eden najbolj kulturnih narodov v Evropi"
Biti zaveden Slovenec po njegovem mnenju pomeni, da si zaveden v sebi, šele tedaj lahko braniš jezik. Zaradi takšnega razmišljanja mu sicer, kot je še poudaril, očitajo nacionalizem, povedati pa želi le, da se ne poznamo in ne cenimo dovolj, saj smo po njegovem prepričanju eden najbolj kulturnih narodov v Evropi.

Kovačič Peršin je kot 106-letnikovo glavno lastnost navedel privrženost svobodi – osebni in družbeni. Kot rdečo nit Pahorjeve literature in publicistike je poudaril "ljubezen do maternega slovenskega jezika". Opredelil ga je kot apostola slovenstva v okolju, ki je slovenstvu še danes nenaklonjeno, in se mu zahvalil v imenu slovenske kulturne zgodovine. "Vaše delo je dokazalo veličino slovenskega človeka, slovenskega naroda in slovenske besede," je dodal Kovačič Peršin.

Z romanom Nekropola je zaslovel po vsej Evropi
Njegovo najbolj znano delo je roman Nekropola iz leta 1967, v katerem opisuje taboriščno izkušnjo med drugo svetovno vojno v taborišču Natzweiler-Struthof in s katerim je zaslovel tudi po Evropi. Večkrat je poudaril, da so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Roman je bil preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Tudi njegova druga dela so priznana zunaj meja in velja za enega najbolje prodajanih slovenskih avtorjev v tujini.

Za svoja literarna dela je prejel vrsto nagrad in časti, med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007). Ob 102. rojstnem dnevu je prejel častni naziv kulturni ambasador RS. Večkrat se omenja kot kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo. Danes je slavljenec povedal, da si je Nobelovo nagrado vedno želel kot priznanje za romanu Nekropola.

Opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov
Njegovo življenje je bilo prežeto z zgodovino totalitarizmov, katerih žrtev je bil, zato ves čas opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov in na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede. Pravi, da ta lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete.

Doktoriral s tezo o Edvardu Kocbeku
Študiral je italijansko književnost na padovski univerzi in pozneje na istem mestu doktoriral na temo Edvarda Kocbeka. Poročen je bil z Radoslavo Premrl, od leta 1952 do njene smrti leta 2009. O njej je napisal knjigo, oblikovano kot zbirko dnevniških zapisov, z naslovom Knjiga o Radi.

V zadnjih letih s svojimi razmišljanji nagovarja mladino in jih poziva k dejavnemu udejstvovanju, ki naj bo utemeljeno na znanju, poglabljanju in študiju zgodovine, prava in diplomacije, zato da bo svet lahko doživel resnično spremembo.

Radiotelevizija Slovenija je posnela dokumentarni film o njegovem življenju Trmasti spomin, ki si ga lahko ogledate spodaj. V filmu govorijo Marta Verginella, Jože Pirjevec, Claudio Magris, Antonie Spire, Paolo Rumiz in Miran Košuta.