Če ne bo podpore zakonu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo sodelovanje Levice s Šarčevo vlado končano. Premier Marjan Šarec pa bo danes reševal še eno zagato. Na zagovoru pričakuje generalnega sekretarja LMŠ-ja Braneta Kralja, na katerega letijo očitki, da je klical prvo nadzornico Uradnega lista Ireno Prijovič in dejal, da država pričakuje imenovanje nekdanjega evropskega poslanca Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista. Konec počitnic nad vlado premierja Marjana Šarca tako prinaša črne oblake.

Sorodna novica Generalni sekretar LMŠ-ja lobiral, da bi Igor Šoltes postal direktor Uradnega lista?

Koalicijska peterica s premierjem Šarcem na čelu bo iskala recept, kako v mesecu dni uskladiti stališča glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s čimer se politika ukvarja že 16 let in ni prišla nikamor. To vedo tudi v Levici, zato je njihov ultimat, da bodo v primeru koalicijsko nepodprtega zakona končali svoje sodelovanje z vlado in glasovali proti proračunskim dokumentom za prihodnji dve leti, mogoče razumeti tudi kot eleganten izhod iz vladnega partnerstva. To najverjetneje še ne bi pomenilo konca Šarčeve vlade, saj roko za projektno sodelovanje po novem ponuja Nova Slovenija (NSi).

Občasno Šarčevim na pomoč priskoči tudi SNS Zmaga Jelinčiča. Vprašanje pa je, kako bi stranki ravnali v primeru zaupnice, ki jo utegne premier Šarec, kot je napovedal, vezati na proračunske dokumente. Če se je premier še do včeraj zdel trdno v sedlu, je težko verjeti, da ravnanje generalnega sekretarja LMŠ-ja Kralja ne bo načelo tudi Šarčeve verodostojnosti.

Kadrovanje "naših" na vodilne stolčke

Pokazalo se je namreč, da ko gre za kadrovanje naših, v konkretnem primeru Šoltesa na čelo Uradnega lista, novi vzorci, s katerimi politika tako rada opleta, nikakor ne morejo iz tirnic starih praks. Tako bo prva nadzornica Uradnega lista Irena Prijovič dopoldne o Kraljevih političnih pritiskih poročala KPK-ju, Kralj pa o svojih ravnanjih premierju Šarcu.

Sicer pa so se Iluzije o pravem korporativnem upravljanju v Sloveniji že zdavnaj razblinile. V Cerarjevi vladi sta politične pritiske kot prva nadzornika Darsa in Luke Koper prijavila Robert Ličen in Alenka Žnidaršič Kranjc. Osumljeni pritiskov, infrastrukturni minister Peter Gašperšič, pri tem ni dobil niti praske. Torej, kaj pomagajo neskončne razprave o neodvisnosti nadzornikov, tudi tistih, ki nadzirajo podjetja v državni lasti, če pa slabo luč nanje mečeta upogib hrbtenice pod političnimi pritiski in izvajanje političnih navodil. Upor nadzornih svetov, ki so edini poklicani k presoji in imenovanju direktorjev, tako ostaja redek pojav.