Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Marjan Šarec. "Primorci so izkazali ogromno srčnosti, poguma, ogromno so pretrpeli. Primorci so nam zgled, kako je treba vztrajati, kako se ne smemo predati. Vse naše današnje težave so malenkost proti vsemu, kar so pretrpeli Primorci v preteklosti," je dejal.

"Primorci ste največji vzor in zgled, kako se iz največje žalosti in trpljenja rodita veličastna zmaga in ljubezen do domovine," je poudaril premier.

Zbrane, našteli so jih več kot 4.000, je nagovoril tudi ajdovski župan Tadej Beočanin in zaželel: "Naj živi svobodna Primorska, naj živi samostojna Slovenija!" Predsednik ZZB-ja za vrednote NOB-ja Ajdovščina-Vipava Božo Novak je spomnil na partizanski boj med 2. svetovno vojno in možnost, da bi se leta 1947 meja postavila tudi drugače, veliko bolj v škodo Primorske in Slovenije.

Vrnjena ali priključena Primorska?

Novak je glede imena slovesnosti dejal: "Pred kratkim so poslanci v DZ-ju in svetniki DS-ja živahno razpravljali o tem, ali je Primorska k matični domovini priključena ali vrnjena. Večina Primorcev nas je prepričana, da bi Primorska ne bila priključena ali združena z matično domovino brez partizanskega narodnoosvobodilnega boja v letih 1941 in 1945. In ne pozabimo, da bi se nam Primorcem leta 1947 prav lahko zgodilo, da bi zaradi preštevanj, kupčkanj in špekulacij ostali v Italiji."

Premier Šarec se je odzval na pripombo o imenu praznika. "Predvsem podpiram tisto, kar želijo Primorke in Primorci. Če je to nedvomno izraženo, mora biti ime takšno, kot ga želijo Primorci, ne moremo jim ga vsiljevati po svoje. Sicer pa ime ni najpomembnejše, pomembna sta duša in srce," je prepričan.

"Iz novih sanj se rodi novi svet"

Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik države Borut Pahor, predsednik DZ-ja Dejan Židan in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Potekala je pod sloganom "Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi". Prireditev z okoli 150 nastopajočimi je pripravil domačin, režiser Peter Avbar.

Prireditev ob 15. septembru, državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan, izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja, v Italiji, ostalo še 140.000 Slovencev.

Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.