Slovenski premier Marjan Šarec je v nagovoru udeležencev omenjene spominske prireditve med drugim dejal, da je treba "to obsoditi in tega se je treba zavedati", in nadaljeval, da se mora ob prireditvi dotakniti tudi tistih, "ki nam očitajo, da smo nas sprli z vsemi sosedi, samo zato, ker smo povedali, da nam ni všeč obujanje nacizma, fašizma in takih idej".

Slovenija želi vedno živeti v dobrososedskih odnosih in biti prijateljica z vsemi. Ne samo s sosedi, ampak z vsemi evropskimi in svetovnimi državami. "Ne moremo pa in ne smemo biti tiho, kadar se spet rojevajo takšne ideje. Kajti tisti, ki mislijo, da bi slovenski narod kar tako preživel, brez odpora, brez žrtev, so v veliki zablodi," je poudaril.

Sorodna novica Oster odziv na predlog italijanskega poslanca o spremembi zaščitnega zakona

"Kajti kdor sodeluje z okupatorjem, je zgolj orodje v rokah okupatorja. Okupator ga ne bo nikoli cenil, po uporabi ga bo vedno zavrgel. Kajti nikoli ne bo njegov," je dodal.

Šarec je tudi pozval, naj se ne zgodi več, da bi Slovenec dvignil roko nad Slovenca v imenu tuje ideologije in iztrebljanja. Dodal je še, da je bila žrtev izgnancev tako velika, da se ne sme dovoliti, da bi se to ponovilo ali da bi se govorilo s podcenjevanjem o tistem obdobju.

"Druga svetovna vojna se je končala pred mnogo leti, ampak rane bodo ostale in vsaka rana je znova odprta, ko slišimo ne samo Tajanija, ampak še številne druge, ki to jemljejo zlahka. In kadar neki narod želi živeti na račun drugega, moramo vedno povzdigniti svoj glas," je med drugim povedal Šarec.

Taborišče Rajhenburg

Nekaj več kot 1.200 zbranim je spregovorila tudi predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 Ivica Žnidaršič. Med drugim je opozorila, da je umrlo že 43.000 od 63.000 med drugo svetovno vojno prek rajhenburškega taborišča izgnanih Slovencev.

Opozorila je še, da v nekdanji Jugoslaviji niso poskrbeli za žrtve vojnega nasilja, po osamosvojitvi Slovenije pa so izgnanci z velikimi napori dosegli, da jim je slovenska država priznala, da so žrtve vojnega nasilja in da so dobili nekaj osebnih pravic. "Nikoli pa nobene odškodnine za gmotno škodo," je podčrtala.

Ob prireditvi so pripravili še dan odprtih vrat največjega taborišča za izgon Slovencev med drugo svetovno vojno, ki je bil v hlevih in konjušnicah gradu Rajhenburg.

Organizator spominske prireditve je bilo Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945, ki so ga leta 1991 ustanovili na gradu Rajhenburg, 7. junij pa so za spominski dan slovenskih izgnancev razglasili leta 1971.

Slovenija je bila leta 1941 razkosana

Kot so zapisali pri društvu izgnancev, so okupatorske države leta 1941 razkosale Slovenijo ter v okviru programa raznarodovanja in genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile kočevske in druge Nemce, Avstrijce, Italijane ter Madžare.
Cilj fašistov in nacistov je namreč bil izbrisati Slovenijo in Slovence z zemljevida Evrope, iz hlevov in barak pri grajskih objektih nad Brestanico, kjer je bilo največje prehodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, pa je šlo na trnovo pot izgnanstva 63.000 Slovencev. Od teh 45.000 v nemška izgnanska taborišča na ozemlju Hitlerjevega tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško in 7.500 v Srbijo.

Veliko Slovencev je bilo izgnanih še z ozemlja, ki so ga zasedli Madžari, po kapitulaciji Italije pa tudi veliko primorskih Slovencev. Okoli 17.000 Slovencev je pred izgonom pobegnilo, so še zapisali pri Društvu izgnancev Slovenije.

MZZ obsoja objavo zgodovinske slike velike Madžarske

Sorodna novica Orbanov kabinet objavil zemljevid velike Madžarske

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je obsodilo objavo zemljevida velike Madžarske ter poudarilo, da je EU nastal na preseganju sovražnosti med narodi in bremen preteklosti. Slovenija pa si bo kot odgovorna članica EU-ja še naprej prizadevala za spodbujanje prijateljstva, strpnosti in sodelovanja med sosednjimi državami, ki so vse tudi članice EU-ja. MZZ "obsoja izbor zgodovinske slike, ki ne spodbuja h krepitvi vrednot, na katerih je zrasla Evropska unija. EU je nastal na preseganju sovražnosti med narodi in tragičnih bremen preteklosti," so zapisali na Twitterju.

Kabinet madžarskega premierja Viktorja Orbana je ob madžarskem prazniku nacionalne povezanosti 4. juniju na svojem uradnem računu na Twitterju objavil zemljevid velike Madžarske. Madžarska uradna komunikacijska pisarna je ob dnevu spomina na podpis Trianonske pogodbe na profilu na Twitterju About Hungary objavila zemljevid s pripisom: "Dve tretjini ozemlja sta nam bili odvzeti."

S Trianonsko pogodbo, podpisano 4. junija 1920 v Versaillesu, je Madžarska izgubila dve tretjini ozemlja. Z njo so največ ozemlja po razpadu Avstro-Ogrske pridobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugim se je Prekmurje po pogodbi združilo z matično domovino.

Pahor poudaril pomen spoštovanja

Predsednik republike Borut Pahor je v odzivu na objavo zemljevida velike Madžarske in iredentističnega zemljevida Italije poudaril, da si je treba zaradi takšnih potez še bolj prizadevati za uveljavljanje dobrih praks spoštovanja in sodelovanja, tako znotraj nacionalnih okvirov kot med njimi.

Kot so sporočili iz njegovega urada, je po predsednikovih besedah "razumljivo in prav, da objava zemljevidov, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot izraz ozemeljskih zahtev, naleti na zaskrbljenost in zavračanje demokratične javnosti in politike". "Prav zaradi takih poskusov si moramo še bolj prizadevati za uveljavljanje dobrih praks spoštovanja in sodelovanja, tako znotraj nacionalnih okvirov kot med njimi," je poudaril Pahor.

"Kot predsednik republike sem si in si bom prizadeval, da bi še zlasti v odnosih med sosednjimi narodi in državami prevladalo medsebojno spoštovanje, sodelovanje in razumevanje v prid miru in blaginje," je še poudaril.

Zemljevid obsodili tudi poslanci

Sorodna novica Tržaški občinski svetnik Italiji "priključil" dele Slovenije in Hrvaške

Na objavo zemljevida velike Madžarske kot tudi na predlog sprememb zaščitnega zakona Slovencev v Italiji so se ostro odzvali v nekaterih poslanskih skupinah, pa tudi nekateri poslanci iz Primorske. Opozorili so, da ne gre več le za provokacijo sosednjih držav, temveč za ozemeljske težnje, ki jih mora Slovenija odločno zavrniti.

Slovenska politika se mora odločno odzvati in tovrstne težnje zavrniti, so se odzvali v SD-ju, SAB-u, Levici in NSi-ju.

Iz SDS-a pa so sporočili, da objave zemljevida velike Madžarske ne bodo komentirali.

V času, ko bi se morala Evropa združevati, ko smo mislili, da so ozemeljske težnje že davna zgodovina, se mora Slovenija odločno odzvati, je ocenil vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han. "Treba se je jasno odzvati na slovenskem in evropskem parketu ter dati jasno sporočilo slovenski manjšini, da bo Slovenija z vsemi legitimnimi sredstvi stala za njimi," poudarja Han.

Po njegovem mnenju gre sicer tako v Italiji kot na Madžarskem za nevaren način razmišljanja skrajno desnih strank, zato v Sloveniji ne smemo samo zamahniti z roko, češ da gre za provokacijo.

Država bi morala vzpostaviti jasno in odločno držo, ko se velike sile okrog nas odločajo, da bi morda imele apetite po ozemlju, ki je slovensko, je poudaril tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Po njegovem menju bi bili potrebni odločnejši koraki zunanjega ministra Mira Cerarja, ki da je že večkrat v tem mandatu pokazal, da ni kos hitrim in odločnim reakcijam.

Ko dopuščamo, da je svoboda govora pomembnejša od obsojanja sovražnih idej, smo na spolzkem terenu, opozarja Vatovec. Po njegovem mnenju je potrebna sprememba miselnosti v slovenski politiki ‒ ta premik pa se bo, kot meni, zgodil, ko se bo zunanja politika odločila, da se bo odzvala na vsako tako provokacijo, ki se kar nabirajo, in ne bo molčala, ko nas pridejo žalit tuji diplomati.

Težnje sosednjih držav po slovenskem ozemlju so nedopustne tudi po prepričanju poslanca NSi-ja Jerneja Vrtovca, slovenska politika pa mora odločno reagirati in poslati ostre protestne note proti odločitvam ene in druge države. Meni, da pri teh potezah ne gre več samo za provokacijo, temveč "za sistem, za načrt, morda ustrahovanje".

Če se slovenska politika ne bo odločno odzvala, se bo to še naprej dogajalo, kar ni prav. Kot poslanec, ki prihaja iz Primorske, je izrazil zlasti zaskrbljenost zaradi slovenske manjšine v Italiji, zaradi ozemeljskih teženj Italije in predloga za popisovanje manjšine. MZZ je prvi, ki se mora odzvati, vendar pri tej zgodbi po njegovem mnenju ne gre za politiko, temveč za to, kaj je prav in kaj ni.

Nedopustno in nesprejemljivo je kakršno koli popisovanje italijanske manjšine, to je ustavno sporno, je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB). V Sloveniji spoštujemo italijansko manjšino, enako po principu recipročnosti pričakujemo tudi od Italije, je poudaril. Po njegovem mnenju ni ne prvič ne zadnjič, da desnica na oblasti v Italiji razmišlja o drugačnem pristopu do slovenske manjšine.

Krovni organizaciji v Italiji: Gre za provokacijo

Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila in Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj predlog italijanskega poslanca Roberta Novellija za spremembo zaščitnega zakona vidita predvsem kot provokacijo.

Pri Novellijevem predlogu, ki med drugim predvideva popis prebivalstva v Furlaniji - Julijski krajini (FJK), gre po besedah Dobrile predvsem za draženje oziroma razburjanje javnega mnenja, saj za popis ni nobene pravne osnove. "Zaščita manjšin v Italiji temelji na principu avtohtonosti, ne pa na principu številčnosti neke manjšine," je poudarila za Slovensko tiskovno agencijo.

Zanimivo bi sicer bilo prešteti manjšino, saj bi verjetno ugotovili, da je od zadnjega štetja prebivalstva leta 1921 izginilo veliko Slovencev, je dodala predsednica SKGZ-ja. Pred skoraj stotimi leti je bilo v FJK-ju nekaj več kot 271.000 Slovencev, kar je predstavljajo 28 odstotkov prebivalcev dežele. Po uradni oceni italijanskih oblasti pa je danes tam samo še od 60.000 do 65.000 Slovencev, je še povedala.

Če se je število zares znižalo na približno eno petino, se je treba po mnenju Dobrile vprašati, "kaj se je v tem stoletju zgodilo, da se je naše narodno telo tako skrčilo", tudi na mednarodnih forumih. Sama razloge za to vidi predvsem v fizičnem in drugih vrstah zatiranja, razseljevanju, pritiskih, raznarodovanju in asimilaciji vse do današnjih dni. Predvsem v Beneški Sloveniji se fašizem ni zaključil leta 1945, ampak je trajal tja do leta 2000. In to ima posledice, je poudarila.

Bandelj: Naprej, Italija izgublja podporo
Tudi predsednik SSO-ja Bandelj je za Slovensko tiskovno agencijo ocenil, da gre pri Novellijevem predlogu za provokacijo, o kateri je razmišljal že pred časom. Gre namreč za poslanca desnosredinske stranke Naprej, Italija, ki je izgubila podporo. To Bandelj vidi predvsem v znamenju morebitnih predčasnih volitev v Italiji, ki bi jih lahko sklicali zaradi sporov v italijanski populistični vladi.

Da bi preprečili nadaljevanje postopka spreminjanja zaščitnega zakona, je po njegovih besedah potreben predvsem dialog, tudi s tistimi, ki drugače mislijo. "Z njimi se nismo nikoli pogovarjali, žal pa se je treba," je poudaril.

Zadevo bi lahko po njegovih besedah rešili že v sredo v okviru deželne posvetovalne komisije za slovensko jezikovno manjšino. V organu, ki deželni vladi predstavi svoje mnenje o vseh vprašanjih, povezanih s slovensko manjšino, imajo namreč večino predstavniki SKGZ-ja in SSO-ja, je povedal Bandelj.

V italijanskem parlamentu bi medtem lahko posredovali prek senatorke slovenskega rodu Tatjane Rojc, je dodal.

Dobrila je sicer izpostavila, da je Novelli eden od 945 članov parlamenta, ki ga sestavljata poslanska zbornica in senat. In je treba pred ukrepanjem videti, ali bo politika sledila temu predlogu. Sama sicer ne verjame, da bo.

Po besedah predsednika SSO-ja gre sicer tudi za bilateralno vprašanje med Italijo in Slovenijo. A je treba dvakrat pomisliti, preden slovenska vlada to komentira. Predvsem pa se mora posvetovati s predstavniki slovenske manjšine v Italiji.