Po vedno novih rekordih je na Wall Streetu bliskovito sledila streznitev. V zadnjem tednu je elitni indeks Dow Jones padel kar za 12 odstotkov! Takšnega enotedenskega sesutja ni bilo že od leta 2008. V točkah (3.500 točk) je bil padec rekorden. Foto: Reuters
Po vedno novih rekordih je na Wall Streetu bliskovito sledila streznitev. V zadnjem tednu je elitni indeks Dow Jones padel kar za 12 odstotkov! Takšnega enotedenskega sesutja ni bilo že od leta 2008. V točkah (3.500 točk) je bil padec rekorden. Foto: Reuters

Kar trikrat se je Dow Jones, ki je v vsem tednu izgubil 12 odstotkov (v točkah pa rekordnih 3.500 točk), sesedel za več kot tisoč točk, največje izgube je imel v četrtek, ko je padel za 1.190 točk (oziroma za 4,42 odstotka), kar je rekordni točkovni enodnevni minus. Širši indeks S&P je tisti dan prav tako padel za 4,4 odstotka, najbolj od avgusta 2011, zdrsnil je tudi pod 200-dnevno drseče povprečje, kar je v tehnični analizi negativen signal. Tako hitro se indeks S&P še nikoli ni pogreznil v območje popravka: še 19. februarja je bil na rekordni vrednosti, samo šest trgovalnih dni pozneje, v četrtek, pa je bil že 12 odstotkov nižje. Po definiciji Wall Streeta je delniški trg v fazi popravka, ko je od vrha oddaljen več kot 10 odstotkov. Prejšnji rekordno hiter zdrs v fazo popravka se je v devetih trgovalnih dneh zgodil na začetku leta 2018.

Applove delnice so se od rekorda oddaljile že za skoraj 20 odstotkov, v petek pa nekoliko okrevale in so vredne okoli 275 dolarjev. Foto: Reuters
Applove delnice so se od rekorda oddaljile že za skoraj 20 odstotkov, v petek pa nekoliko okrevale in so vredne okoli 275 dolarjev. Foto: Reuters

Fed bo kmalu znižal obrestno mero
Zanimivo, ob izbruhu virusa so vlagatelji ob koncu januarja in na začetku februarja večinoma odmahnili z roko, češ da gre za dogodek, ki ne bo imel resnega vpliva na dobičke podjetij. Ta teden so se odzvali panično, kot da se bliža konec sveta. Prava pot je najbrž nekje vmes. Gotovo bo kitajska gospodarska rast letos nižja in to bo občutil ves svet, ki se mora pripraviti na recesijo. Vodilna podjetja imajo prekinjene dobavne verige, na to je nazadnje (v četrtek) opozoril še Microsoft, kar so vlagatelji takoj kaznovali s skoraj sedemodstotno pocenitvijo njegovih delnic. Na pomoč bi lahko prihitela centralna banka. Guverner Feda Jerome Powell je v petek vsaj začasno izboljšal razpoloženje (Dow Jones je bil spet za več kot tisoč točk pod gladino, dan pa končal z "le" 350 točkami izgube), ko je izjavil, da bo Fed uporabil vsaj orodja in ravnal tako, da bo pomagal gospodarstvu. Analitiki so zdaj povsem gotovi, da bodo Zvezne rezerve na naslednjem zasedanju (17.–18. marec) ključno obrestno mero znižale za 25 bazičnih točk, v območje med 1,50 in 1,75 odstotka.

Dow Jones (New York)25.409 točk
S&P 500 (New York)2.954 točk
Nasdaq (New York)8.567 točk
DAX30 (Frankfurt)11.890 točk
Nikkei (Tokio)

21.142 točk

SBITOP (Ljubljana)907 točk
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 0,12 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 1,13 %
EUR/USD1,1028
EUR/CHF1,065
bitcoin8.630 USD
nafta brent50,51 USD
zlato1.586 USD
evribor (šestmesečni)-0,375 %
Tudi bitcoin zadnji teden ni užival statusa varnega pribežališča. Njegova vrednost se je znižala za približno desetino in zdrsnila precej pod 9.000 dolarjev. Foto: EPA
Tudi bitcoin zadnji teden ni užival statusa varnega pribežališča. Njegova vrednost se je znižala za približno desetino in zdrsnila precej pod 9.000 dolarjev. Foto: EPA

Prosti pad paladija in delno tudi zlata
Dramatično je bilo tudi na trgu plemenitih kovin. Pustimo vnemar, da je paladij v petek doživel prosti pad (cena je strmoglavila za 12 odstotkov), celo zlato, ki v času nemirov na delniških trgih pogosto uživa status varnega pristana, je izgubilo tla pod nogami. Ob koncu tedna se je namreč pocenilo za več kot štiri odstotke (vse do 1.562 za 31,1-gramsko unčo), kar pomeni največji enodnevni padec po letu 2013. Očitno so predvsem institucionalni vlagatelji s prodajo zlata želeli omiliti izgubo, ki so jo v zadnjih dneh doživeli na delniških trgih. Ves teden so se močno zniževale tudi cene nafte, ki so najnižje v več kot letu dni. 159-litrski sod brenta je spet vreden manj kot 50 dolarjev, ameriška lahka nafta pa je pogledala pod 45 dolarjev. Na tedenski ravni se je cena sesedla za 16 odstotkov, kar je največ po letu 2008. V novem tednu se bodo srečale članice OPEC-a z Rusijo, glavna tema bo morebitno dodatno znižanje proizvodnje. Cena brenta pod 50 je za OPEC namreč nočna mora.

Rekordno nizka donosnost ameriških obveznic
Tudi Ljubljanska borza trpi zaradi novic o širjenju koronavirusa in vplivu na gospodarske tokove. Indeks SBITOP, ki je bil še pred nekaj dnevi na desetletnem vrhu, je v zadnjih petih dneh izgubil 7,41 odstotka. Predvsem Lukine delnice so bile na udaru, pocenile so se za 13 odstotkov in so vredne le še 20,60 evra. Širjenje koronavirusa iz Kitajske bo vplivalo na količino pretovora, dobiček se bo še zmanjšal, potem ko ga je bilo že lani na ravni skupine za 32 odstotkov manj kot leta 2018. In kam se je ob vseh pretresih na finančnih trgih "preselil" denar? Predvsem v varne obveznice. Donosnost dveletne ameriške obveznice je prvič po letu 2016 zdrsnila pod en odstotek, donosnost 10-letne pa je pri 1,13 odstotka dosegla novo rekordno nizko vrednost. Krivulja obvezniške donosnosti je vse bolj invertna, razlika v donosnosti dveletne in desetletne obveznice je dosegla že 27 bazičnih točk. Resen znak, da grozi recesija!

*Kaj je črni labod?

Po logiki črnega laboda je to, česar ne vemo, veliko pomembnejše od tega, kar vemo, piše Nassim Nicholas Taleb v knjižni uspešnici Črni labod. Kaj je črni labod? Gre za dogodek z naslednjimi značilnostmi:
- leži zunaj območja običajnih pričakovanj,
- ima izjemno velik učinek,
- čeprav gre za osamelca, se človeška narava po samem odkritju potrudi z razlagami za njegov obstoj in ga skuša napraviti razumljivega in predvidljivega.