V nedeljo je začel veljati zakon, ki prekinja tek rokov v sodnih, prekrškovnih in upravnih zadevah, hkrati pa prinaša ukrepe za omejevanje širjenja epidemije koronavirusa v zaporih. V skladu z njimi lahko direktor zapora zaporniku za en mesec prekine prestajanje zaporne kazni, če pri tem ne obstajajo varnostni zadržki. Prekinitev se lahko podaljšuje, dokler obstajajo razlogi zanjo. Prav tako lahko direktor zapornika predčasno odpusti iz zapora, če ima ta do izteka kazni manj kot šest mesecev, če se vzorno obnaša in če je prestal že vsaj dve tretjini kazni.

"Povem lahko, da gre za 68 oseb, ki bodo odšle na prekinitev prestajanja kazni. Gre za osebe, ki so že zdaj bile na prostosti, ki so to pravico izkoriščale, ne gre za popolnoma nov ukrep. Predčasno bo s kazni odpuščeno 15 oseb. Pri vseh je bil opravljen varnostni pregled, ne gre za tujce," je na novinarsko vprašanje na tiskovni konferenci vlade odgovorila ministrica Lilijana Kozlovič.

Na novinarsko vprašanje glede sledenja telefonov državljanov v karanteni po predhodnem soglasju je odgovorila, da že zdaj veljavne določbe zakona o nalezljivih boleznih dajejo možnost, da se osebni podatki tiste osebe, ki ji je treba zavarovati življenje, že zdaj obdelujejo, če ni druge pravne podlage. "Pravna podlaga, ki je bila zdaj vzpostavljena, je, da se lahko pridobijo osebni podatki, pa tudi lokacija osebe, ki ji je bila odrejena karantena, če bi ta oseba lahko ogrozila življenje drugih oseb. Gre za tiste, ki imajo odločbo, da morajo biti v karanteni, traja pa samo toliko časa, kolikor traja odločba karantene. Nikakor ne sme trajati dlje," je pojasnila.

Interventni zakon

"Ministrstvo je v zadnjih tednih skupaj z drugimi ministrstvi in deležniki pripravilo samostojni interventni zakon, s katerim smo zagotovili, da nihče ne bo prikrajšan za svojo pravico, ker je omejeno gibanje, ali ker ne delujejo državni organi. Nihče ne bo kaznovan zaradi tega, ker ni mogel izpolniti svoje obveznosti. Zagotavljamo, da se bodo nujna dejanja, potrebna za zavarovanje življenja in zdravja ljudi, izvajala. Zagotavljamo tudi, da se bodo spoštovale temeljne človekove pravice," je na novinarski konferenci zagotovila pravosodna ministrica.

V zakonu o interventnih ukrepih so po njenih besedah zasledovali naslednje temeljne cilje: zavarovanje socialno najšibkejših, ohranitev delovnih mest in zavarovanje delavcev. Prvi ukrep, ki so ga predlagali, je izvzetje iz izvršbe in stečajne mase vseh prejemkov iz tega zakona. S tem želijo zavarovati socialno najšibkejše, kot so upokojenci, ali pa osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje in prejemajo nadomestilo. "Socialno šibki so zelo pogosto v postopkih izvršbe in v njihovo premoženje se na podlagi zakona poseže v celoti. Zato predlagamo izvzetje vseh prejemkov na podlagi omenjenega zakona," je pojasnila.

Zadržanje izvršb po 16. marcu

Drugi ukrep je odlog in zadržanje tekočih izvršb. S 16. 3. je na podlagi odredbe vrhovnega sodišča prenehalo izvajanje postopkov izvršbe razen v nujnih zadevah, ki so varstvo in vzgoja otrok, zakonite preživnine ter zavarovanje.

Nadaljnje štiri ukrepe so po besedah Kozlovičeve predlagali z namenom, da se ohranijo delovna mesta, da podjetja ostanejo pri življenju ter da se sočasno zavarujejo delavci. Gre za postopke finančnega poslovanja podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja. Prvi ukrep je odlog obveznosti poslovodstva, ki jih v tem času oprošča od predloga za prisilno poravnavo ali stečaj. Drugi ukrep varuje delavce, če bo delodajalec pridobil denarna nadomestila po interventnih predpisih, je dolžan v roku enega meseca izplačati plačo delavcem. Tretji ukrep je odložitev odločanja o upnikovem predlogu o začetku stečaja za štiri mesece. Četrti ukrep pa omogoča delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje in mora po veljavni zakonodaji za koriščenje jamstvenih in preživninskih skladov predložiti pravnomočni sklep o uvedbi stečaja, da zgolj predloži, da je vložil predlog za uvedbo stečaja.

Nižje plače tudi za tožilce?

"Povedati moram, da je to pristojnost ministrstva za javno upravo, tako da bi vprašanje morali nasloviti na njih. Ministrstvo za pravosodje je predlagalo, da bi organe širšega pravosodja izvzelo. Menim pa, da je prav, da smo vsi solidarni in prispevamo svoj delež," je odvrnila na novinarsko vprašanje glede znižanja plač tožilcem.