Nadomestila za delavce na čakanju in plačilo prispevkov

Podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, bo država priskočila na pomoč s tem, ko bo namesto delodajalcev poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke.

Pogoj pri tem je, da bodo njihovi prihodki v prvem letošnjem polletju za 20 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, hkrati pa v letošnjem drugem polletju ne bodo za 50 odstotkov presegli prihodkov iz enakega obdobja lani. Do financiranja plač delavcev na čakanju prav tako ne bodo upravičeni finančne družbe in zavarovalnice ter proračunski uporabniki.

Država bo v aprilu in maju poravnala tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene v zasebnem sektorju, ki v času epidemije delajo. Tudi tu so izjema banke in zavarovalnice.

Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica.

Krizni dodatek za izpostavljene

Zakon predvideva izplačilo kriznega dodatka za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo. Ta se bo v javnem sektorju gibal med 10 in 100 odstotki urne postavke osnovne plače zaposlenega, v zasebnem sektorju pa je predlagan v enotni višini 200 evrov. "Mislim, da bo večina delodajalcev, ki je konkurenčna in ima razvito poslovno kulturo, delavcem dala teh 200 evrov več," je o tej določbi danes dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Temeljni dohodek za samozaposlene

Samozaposleni, verski uslužbenci in kmetje bodo prejeli pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Aprila in maja pa jim ne bo treba plačati socialnih prispevkov.

Kljub opozorilom opozicije, da so prihodki samozaposlenih pogosto neenakomerno razporejeni skozi leto, je kot pogoj za koriščenje tega ukrepa obveljalo vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu v primerjavi s februarjem ali pa vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu ali maju v primerjavi s februarjem.

Zakon ob tem določa, da si podjetja in samozaposleni, ki bodo prejeli pomoč države po tem zakonu, letos ne bodo smeli izplačevati dividend in nagrad, sicer bodo morali denar vrniti.

Do mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene niso upravičene fizične osebe, ki delajo zgolj prek avtorske ali podjemne pogodbe.

Solidarnostni dodatek upokojencem

Upokojenci z najnižjimi pokojninami bodo prejeli enkratni solidarnostni dodatek, ki se bo odvisno od višine pokojnine gibal od 130 do 300 evrov. Vsi redni študenti in prejemniki denarne socialne pomoči pa bodo do 30. aprila prejeli po 150 evrov.

Šola na daljavo in podaljšanje statusa študenta

V delu, ki sega na področje šolstva, predlog zakona določa, da vse oblike izobraževanja potekajo na daljavo. Če študentom zaradi posledic krize ne bo uspelo izpolniti študijskih obveznosti, se jim bo status prenesel na naslednje študijsko leto.

Pomoč kmetom

V poglavju o davkih piše, da podjetnikom in podjetjem ni treba plačati akontacije dohodnine oz. davka od dohodkov pravnih oseb. Znižuje se katastrski dohodek, predvidenih je še več ukrepov za pomoč kmetom.

Med drugim zakon nalaga zavodom, da nabavijo najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih živilskih proizvodov iz Slovenije. Nanaša pa se tudi na sezonsko delo v kmetijstvu, saj lahko izvajalec začasnega dela to prekinjeno ali neprekinjeno opravlja brez omejitve.

Odlog plačevanja kreditov

Država bo jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil po interventnem zakonu, ki velja že od nedelje. V ta zakon pa je vlada zapisala, da bodo banke na odloženi del glavnice obračunavale obresti, kar je povzročilo nasprotovanje v opoziciji.

Opozicija je namreč predlagala, da banke v času odloga bančnih posojil obresti ne bi obračunavale. Šircelj je pojasnil, da bodo banke obresti morale obračunavati, v nasprotnem primeru bi ta posojila dobila status slabih posojil, to pa bi vplivalo na kapitalsko ustreznost bank in njihov likvidnostni položaj.

Znižanje plač funkcionarjem

Ukrepi segajo tudi na področje javnega sektorja, med drugim z znižanjem plač funkcionarjem za 30 odstotkov, pri čemer so izjema sodniki in župani, ter možnostjo zaposlitve za določen čas do konca septembra brez javne objave prostega delovnega mesta. Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstvo otrok, ne bo treba plačati.

Razširjena pooblastila policije

Da bi zagotovili spoštovanje sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja virusa, zakon sega tudi na področje policije. Policisti bodo smeli med drugim tudi opozarjati in kaznovati, postavljati cestne blokade ter začasno omejevati gibanje oseb, imeli bodo tudi dostop do občutljivih osebnih podatkov.

Ta pooblastila bodo veljala le za čas veljavnosti zakona, torej do konca epidemije, je zatrdil Šircelj. Vendar opozicije s tem ni prepričal in Nataša Sukič (Levica) je napovedala, da bodo zakon poslali ustavno presojo.

Vlada je nameravala onemogočiti možnost razpisa referenduma o tem zakonu, vendar je odbor DZ-ja za finance v sredo ta člen črtal. Vlada je zato v parlamentarni postopek že poslala predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katero namerava urediti postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten. Premier Janez Janša je danes opozoril, da bi se v primeru referenduma vsi roki iz danes sprejetega zakona odmaknili v nedogled.

DZ je zakon sprejel s 53 glasovi za, nasprotoval mu je le poslanec Levice Miha Kordiš, medtem ko preostali poslanci te stranke niso glasovali.

Mesec: Vlada hoče imeti vso oblast zase

Opozicija (Levica in SD) je na seji DZ-ja poudarila, da je bilo za pripravo zakona zelo malo časa in da se poslanci niso imeli časa seznaniti z vsemi vloženimi dopolnili. Luka Mesec (Levica) je pozneje naštel vse predloge, ki jih vlada ni upoštevala in se nanašajo skupine ljudi, ki so v tem prvem svežnju ostali prezrti. Študenti, ki se preživljajo s študentskim delom, prekarni delavci, samozaposleni starši, najemniki ... V Levici so zaman poskušali tudi doseči, da podjetja, ki bodo prejela pomoč za delavce na čakanju, teh delavcev ne bi smela odpuščati.

Tudi Robert Pavšič (LMŠ) je koaliciji očital, da nima nobenega posluha za predloge opozicije, in vlado pozval, da bi se morala ukvarjati tudi s pripravo ukrepov za čas okrevanja, ko bo epidemije enkrat konec.

Matjaž Han (SD) pa je opozoril, da je vlada pozabila na lokalne skupnosti. Te so poleg zdravstva v prvi bojni liniji z boleznijo covid-19, a so ostale same s svojimi stroški, same v svoji organizaciji, je dejal.

Andreja Zabret (LMŠ) pa je opozorila na javnofinančni vidik obravnavanega zakona. "Iz katerih virov se bodo ukrepi financirali?" je vprašala in se zbala, da ne bi države prekomerno zadolžili. Predvsem pa jo je zanimalo, ali so ocenjene finančne posledice realne.

Nihče si namreč ne upa ugibati, kdaj bo epidemije konec. "Verjetno ni strokovnjaka, ne junaka, ki bi lahko danes rekel, kakšne bodo posledice in koliko bodo stale," je dejal Franc Jurša (DeSUS). Jurij Lep (DeSUS) pa je dodal, da nihče ne ve, kaj se bo zgodilo po izteku veljavnosti zakona.

Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da se bodo tri milijarde evrov vredni ukrepi financirali iz državnega proračuna in preusmerjenih kohezijskih sredstev, na voljo so mehanizmi Evropske centralne banke in drugih mednarodnih institucij, vlada razmišlja tudi o dodatnem zadolževanju. Če bo slednje potrebno, bo vlada za soglasje zaprosila DZ, je obljubil in dodal: "To je odvisno od tega, kako močan bo virus."

SAB opozarjal na nujnost nadzora nad dodeljevanjem denarja

Poslanec SAB-a Marko Bandelli je dejal, da bi moral nad delitvijo treh milijard evrov bedeti poseben parlamentarni nadzor. Ta predlog je sicer odbor za finance v sredo zavrnil. Predvsem pa se je Bandelli zavzel za jasno določitev meril, kdo in pod kakšnimi pogoji bo dobil pomoč, da se ne bi dogajale zlorabe.

Jelinčič meni, da je nabor upravičencev preširok

Po drugi strani pa Zmago Jelinčič (SNS) meni, da je nabor upravičencev preširok. "Mi smo za solidarnost, nismo pa za neumnost," je dejal in se vprašal, ali je določba o izplačilu mesečnega kriznega dodatka v višini 200 evrov vsakemu zaposlenemu pametna. "Ali mislite, da bodo delodajalci res dali teh 200 evrov svojim zaposlenim?" je vprašal.

V večini poslanskih skupin so bili s predlogom zadovoljni. "Ključni namen zakona je, da rešujemo ljudi in slovensko gospodarstvo, od katerega vsi živimo," je dejal Jožef Horvat (NSi). "Predlagane rešitve gredo v pravo smer, ukrepi se sprejemajo v dobro državljanov, zaposlenih, podjetij," je nadaljeval Marko Pogačnik (SDS). Ob tem so v njegovi stranki prepričani, da uravnotežen proračun v tem trenutku ni pomemben. "Bistveno bolj pomembni so zdravje ljudi, podjetja in delovna mesta," je poudaril.

"Pred nami so rešitve in pomoč za samozaposlene, za gospodarstvo, za društva in druge nevladne organizacije, zavode, kmete, študente, najranljivejše družbene skupine," je naštela Janja Sluga (SMC).

Zakon bo veljal od 13. marca, a ne za vsa določila

Zakon bo veljal tudi za nazaj, od 13. marca, vendar ključna določila ne bodo retroaktivna – na primer tista, po katerih bi podjetja za nazaj izkoristila subvencijo za čakanje na delo. So pa poslanci potrdili dopolnilo, da lahko delodajalec po izteku subvencije za čakanje na delo delavce vseeno odpusti. Ostaja tudi pogoj, da bo treba subvencijo vrniti, če bo med drugim rast prihodkov v drugi polovici leta za več kot 20 odstotkov višja od prihodkov enakega obdobja lani. Podobni pogoji so določeni pri samozaposlenih.

Janša: "Nevidno roko trga je začela zamenjevati vidna roka države"

Predsednik vlade Janez Janša je v predstavitvi predloga zakona na začetku seje poudaril, da gre za sveženj, kakršnega v DZ-ju še ni bilo. "Paket je težek približno tri milijarde evrov in se bo financiral zunaj znanih okvirov proračunskega financiranja javnih in drugih potreb, kot smo navajeni doslej," je poudaril in dodal, da je manevrski prostor za to postavila Evropska centralna banka (ECB), delno pa tudi Evropska komisija. "Nevidno roko trga je začela zamenjevati vidna roka države," je povzel zakon, v katerem je po njegovem mnenju cel kup ukrepov, "kakršnih v normalnem stanju nobena vlada v socialno-tržnem gospodarstvu na svetu ni predlagala".

Imamo dve kritični točki, je poudaril premier in dodal, da je ena pomanjkanje zaščitne opreme, predvsem za medicinske namene, kar sproti rešujejo, druga pa je "stanje v ekipah, ki so na prvi bojni črti" – na virus je namreč bilo do srede pozitivnih 110 zdravstvenih delavcev, številni drugi so v osamitvi, saj so bili v stikih z okuženimi.

Poudaril je, da so bile zmogljivosti zdravstva že pred epidemijo kritične, zdaj pa so še slabše in vlada po njegovem mnenju dela vse, da bi bile te zmogljivosti v naslednjih tednih zadostne, da bodo lahko pomagali tistim, ki bodo to potrebovali. "Imamo kritično situacijo tudi v številnih domovih za ostarele," je poudaril in dodal, da jo skušajo reševati sproti.

Janša priznava: "Predlog ni popoln"

Seveda pa vsi čutimo posledice ustavitve javnega življenja, tudi gospodarske, je še dejal premier in dodal, da gre za tako psihološke kot finančne posledice, "in nekatere od njih je najbolje obravnavati čim prej", da bo lahko Slovenija tudi po koncu epidemije naprej razvijala potenciale, ki jih imamo v ljudeh, gospodarstvu, kulturi, znanosti itd.

"Predlog, ki ste ga dobili od vlade, ni popoln. Nemogoče je v tako kratkem času ob znani zbirokratiziranosti celotnega aparata pripraviti brezhiben zakon," je priznal in dodal: "Ta zakon je prvi del nadaljevanke. Vlada pripravlja tudi drugi sveženj, s katerim bo začela reševati vprašanje likvidnosti gospodarstva, kar je eden ključnih problemov."

V svežnju številka tri bo izhodna strategija za konec epidemije

Del drugega svežnja, ki ga bo vlada pripravila "zagotovo še ta mesec", bodo tudi popravki tega zakona, ki je zdaj pred poslanci, je napovedal, saj obstajajo še nekatere druge ranljive skupine, ki jih v tem svežnju ni. "V paketu številka 3 pa boste morali določiti izhodno strategijo za čas, ko bo epidemije konec," je še dejal poslancem. Če tega vala ne zajezimo s cepivi, še meni Janša, se lahko zgodi, da se bo stanje jeseni ponovilo. Pozval je tudi k sprejetju sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi, da "ne bo treba čakati tedne, da se neki zakon uveljavi".

Obljuba opoziciji, da bodo v koaliciji "maksimalno kooperativni"

Nagovor je nadaljeval s pojasnilom, da je vse predloge vlada pripravila "v dobri veri", opozicijo pa pozval, naj dopolnila vloži pozneje, na druga dva svežnja, saj "tudi takrat ne bo nič zamujenega". Poslancem opozicije je obljubil, "da bomo maksimalno kooperativni". "Vse, kar bo smiselno, kar ne bo podiralo strukture, bomo v ta zakon dali, saj bi bilo nepravično, da bi ranljive skupine izpuščali."