"Zaradi epidemije koronavirusa, ki mu moramo posvetiti vso svojo pozornost, letos ni teh pisanih sprevodov, ki razveseljujejo srce in oko. A Bog ne daj, da bi se odpovedali temu, da gremo na pot. Ne mislim na pot, po kateri nas naše noge prinesejo od enega kraja do drugega. Gre za pot duha, gre za pot srca. Za tisto pot, o kateri govori Kalil Gibran, ki v svojih stihih pravi, da je najdaljša tista pot, ki te pripelje najbližje k samemu sebi. Se spomnite velikonočnih praznikov v preteklosti? Koliko stvari je bilo potrebno opraviti v pripravi na praznike. Kaj vse je bilo potrebno prinesti iz trgovine. Kako smo napolnili shrambe in hladilnike. Potrebno je bilo poiskati primerno obleko, se dogovoriti za obisk pri frizerju. Nekako smo morali najti časovno špranjo, da smo opravili velikonočno spoved. In vse to ob vsakdanjem osem ali še večurnem delavniku. Letos vseh teh poti ne bo. Vsaj mnogih izmed njih ne. A to ne sme pomeniti, da bomo praznike preživeli na kavču, kakor rad pove papež Frančišek. Nikakor ne," je v svojem nagovoru navedel ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
"Ko bomo delali načrt za svoje praznovanje velike noči, ne pozabimo tudi na tiste, ki zaradi krize, v kateri smo, ne bodo mogli praznovati, ker si prizadevajo, da bi obvarovali življenja in pozdravili bolne. Bodimo jim hvaležni in svojo hvaležnost in spoštovanje njihovega dela pokažimo z izpolnjevanjem njihovih navodil. Prav je, da se spomnimo tudi vlade in vseh javnih delavcev, ki iščejo poti in načine, da bi nas epidemija čim manj prizadela. V svojih načrtih za praznovanje velike noči ne smemo iti mimo tistih, ki so zaradi spremenjenih razmer izgubili delo, ali pa jih skrbi, ker ne vedo, kako bodo poskrbeli za socialno varnost svojih zaposlenih. Še in še bi lahko našteval. Pa ni potrebno. Verjamem, da nam je že jasno, kako široko bomo morali odpreti vrata našega doma in vrata našega srca, če se hočemo v tem času izolacije v resnici dobro pripraviti na obhajanje velikonočnih praznikov," je dejal.
"Če so zaprte naše cerkve, da v njih ne moremo sodelovati pri mašah in obredih velikega tedna, to nikakor ne pomeni, da se moramo ločiti od našega krščanskega občestva, da se moramo ločiti od bratov in sester. Če dobro prisluhnemo, bomo slišali, kako nas Jezus vabi, naj v tem času gradimo živo Cerkev, v kateri je on sam navzoč, kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu, je po njegovi obljubi on sam sredi med njimi," je še Zore sporočil vernikom.
Praznovanje cvetne nedelje
Kristjani obeležujejo cvetno nedeljo. Po cerkvah tradicionalno potekajo blagoslovi zelenja, česar pa letos zaradi epidemije koronavirusa ne bo. Vsi velikonočni obredi bodo potekali brez fizične navzočnosti vernikov.
Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga po zapisih iz Svetega pisma ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Zato verniki na ta dan k blagoslovu prinesejo oljčne veje in drugo zelenje, ki ga spletejo v butare.
Po krščanski simboliki so palmove veje, s katerimi naj bi ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, znamenje zmagoslavja in kraljevanja. Predstavljajo tudi rodovitnost in življenje, oljka pa simbol miru in sprave.
Papež Frančišek je v vatikanski baziliki Sv. Petra blagoslovil palmove in oljčne vejice in daroval mašo, ob polnoči pa bodo v Katoliški cerkvi začeli t. i. veliki teden, ki bo vrhunec dosegel z velikonočnim tridnevjem in samo veliko nočjo.
Slovenski škofje so bogoslužje cvetne nedelje obhajali v svojih stolnicah, prav tako brez navzočnosti vernikov.
Škofje so pri mašah opravili tudi blagoslov zelenja, vernikom pa priporočajo, naj to opravijo doma z blagoslovljeno vodo.
V Evangeličanski cerkvi pa končujejo post, s katerim so se pripravljali na veliko noč. Evangeličani zelenja ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol.
Velika noč v znamenju novega koronavirusa
S cvetno nedeljo se začenjajo neposredne priprave na veliko noč, ki bo čez teden dni. Osrednje dogajanje se bo začelo v četrtek in končalo v nedeljo, 12. aprila. Praznovanje bo močno zaznamovala epidemija novega koronavirusa, saj bodo verski obredi potekali brez navzočnosti vernikov. Odpadel bo tudi tradicionalni blagoslov jedi.
Na veliki četrtek se verniki spominjajo v Svetem pismu opisane Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je Jezus po verovanju kristjanov z darovanjem kruha in vina postavil evharistijo, ki je danes osrednji del katoliške maše.
V Katoliški cerkvi na ta dan škofje darujejo krizmene maše, na katerih oljčno olje posvetijo v sveto krizmo, ki jo nato čez leto uporabljajo pri krstu in birmi. Na letošnji veliki četrtek zaradi epidemije novega koronavirusa krizmenih maš ne bo in so prestavljene na čas, ko bo epidemija minila.
Na veliki petek se verniki spominjajo dneva, ko je bil Jezus križan in je na križu umrl. Konkretnih zgodovinskih podatkov o Jezusovem križanju ni, je bil pa to v takratnem času v Rimskem imperiju običajen način križanja prestopnikov. Te so običajno križali ob vpadnicah v mesto.
Veliki petek je v Katoliški cerkvi edini dan, ko ni maše. Poteka le bogoslužje. Zaradi epidemije koronavirusa bodo škofje in župniki letos ta bogoslužja opravili brez navzočnosti vernikov.
V evangeličanskih cerkvah bo na veliki petek zvečer potekalo osrednje velikonočno bogoslužje, med katerim oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono. Tudi omenjeno bogoslužje bo letos potekalo brez navzočnosti vernikov.
Blagoslova jedil letos ne bo
Velika sobota je v katoliških cerkvah dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo. Prav tako na ta dan množično blagoslavljajo velikonočna jedila. Letos zaradi epidemije teh blagoslovov ne bo. Škofje so vernike vseeno povabili, naj velikonočna jedila vseeno pripravijo.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Pripravijo tudi velikonočne jedi, vendar jih ne blagoslavljajo. Kot je povedal evangeličanski škof Leon Novak, letos kurjenja ognja ne bo, saj spoštujejo vse ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
Zvečer se v katoliških cerkvah začnejo slovesne vigilije oziroma bedenja. Pomemben del obreda predstavlja velikonočna aleluja, ki naznanja Jezusovo vstajenje od mrtvih, škofje in duhovniki pa odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo. Letos je to preloženo na čas po epidemiji, škofje in župniki pa bodo vigilije obhajali brez navzočnosti vernikov.
Na samo veliko noč, v nedeljo po cerkvah običajno potekajo slovesne velikonočne maše, s katerimi kristjani slavijo Jezusovo vstajenje. Verujejo namreč, da je Jezus tretji dan po smrti na križu vstal od mrtvih in s tem človeštvu prinesel večno življenje.
Tudi velikonočne maše bodo škofje in župniki vodili brez navzočnosti vernikov. Čeprav letos ne bo blagoslova velikonočnih jedi, škofje vernikom priporočajo, naj se na veliko noč ob 8. uri zberejo na velikonočnem zajtrku. Takrat bodo po vseh cerkvah zazvonili tudi zvonovi.
Velikonočne slovesnosti bodo končane na velikonočni ponedeljek, ki je v Sloveniji tako kot v veliko drugih evropskih državah dela prost dan. Na ta dan naj bi verniki obiskali sorodnike in prijatelje ter jim raznesli veselo novico o Jezusovem vstajenju, letos pa škofje vernike pozivajo, naj se obiskom odpovedo in jih preložijo na čas po koncu epidemije.
Katoličani in evangeličani veliko noč praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe drugačnega koledarja praviloma praznujejo pozneje. Letos jo bodo praznovali teden pozneje, 19. aprila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje