V konfederaciji devetih sindikatov, ki delujejo na področju zdravstva, so navedli, da je ministrstvo v ponedeljek v dopisu zavode in poslovodstva pozvalo, naj zadržijo izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor ter dodatka za nevarnost in obremenitve v času epidemije, dokler podrobnosti ne bodo medresorsko usklajene in dokler na ravni posameznih zavodov ne bodo sprejeti interni akti, s katerimi naj bi se določila delovišča in zaposleni, ki jim dodatki za delo v času epidemije pripadajo.

Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da z dopisom zavodom niso nikakor določili, da uslužbenci ne bi bili upravičeni do izplačila dodatkov, temveč so "zgolj predlagali, da se v tem trenutku zadržijo izplačila teh dodatkov, prav tako pa smo tudi navedli, da bodo izplačila omogočena za nazaj".

Predlog le zato, ker intervencijski zakon še ne velja in ker se ministrstva še niso uskladila

To so predlagali, ker zakon o intervencijskih ukrepih za zajezitev epidemije še ni začel veljati, ker se o dodatku za delo v rizičnih razmerah še ni izrekla komisija za razlago kolektivne pogodbe in ker se medsebojno še niso uskladila resorna ministrstva, so pojasnili. Verjamejo tudi, da bodo vse pristojne institucije v najkrajšem mogočem času podale svoje mnenje, da bo lahko dodatek čim prej izplačan. Določitev uslužbencev, ki so upravičeni do tega izplačila, sicer določi vodstvo oz. predstojnik.

Po kolektivni pogodbi za javni sektor javnim uslužbencem za delo v rizičnih razmerah sicer pripada dodatek v vrednosti 65-odstotne urne postavke osnovne plače.

Minister Tomaž Gantar je na Twitterju zatem zapisal, da gre za nesporazum. "Dodatek za delo v rizičnih razmerah bo izplačan, denar bo zagotovil proračun, razdeljen bo pravično in pošteno. Poskrbeli bomo, da bo dodatek izplačan že pred aprilsko plačo!"

"Delodajalci so kolektivno pogodbo dolžni spoštovati"

V sindikatih javnega sektorja so spomnili, da je to določilo nespremenjeno že od sprejetja v letu 2008. "Gre za veljavno in zavezujočo določbo kolektivne pogodbe, ki so jo delodajalci dolžni spoštovati in na njeni podlagi zaposlenim izplačati vse tiste dele plače, do katerih so upravičeni glede na delo, ki ga opravljajo, in glede na pogoje, v katerih se to delo opravlja," je v sporočilu za javnost zapisal vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Po ugotovitvi sindikatov ministrstvo tako izrecno priporoča zdravstvenim zavodom, da ravnajo v nasprotju s svojimi obveznostmi po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivni pogodbi ter da v predpisanem roku ne izplačajo dela plače, ki so ga po določilih kolektivne pogodbe dolžni izplačati.

"To je poklic, kjer denar ne odtehta težkih delovnih razmer"

7. april je svetovni dan zdravja, ki se zaznamuje že od leta 1948, ko je bila ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Tokrat so v ospredju medicinske sestre in babice, predvsem pa njihov pomen v družbi. Medicinske sestre po vsem svetu se v času epidemije usmerjajo zlasti v zaščito najranljivejših, za katere je okužba s koronavirusom resna grožnja, je poudarila predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman.

Po njenih besedah medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege in babice opravljajo plemenit poklic, ki pa je v samostojni Sloveniji postal podcenjen in deficitaren. "To je poklic, kjer denar ne odtehta težkih pogojev dela," je navedla predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege – zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

WHO: Primanjkuje jih šest milijonov

Svetovna zdravstvena organizacija je ob tej priložnosti pripravila analitično poročilo skupaj z Mednarodnim svetom medicinskih sester (ICN). Po svetu je nekaj manj kot 28 milijonov medicinskih sester, kar je več kot polovica vseh, ki delajo v zdravstvu. Med letoma 2013 in 2018 se je njihovo število povečalo za 4,7 milijona, piše v poročilu. "A še vedno jih po svetu primanjkuje šest milijonov," poudarja WHO. Največje pomanjkanje medicinskih sester je v revnejših državah v Afriki, Jugovzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in delih Južne Amerike.

"Medicinske sestre so hrbtenica vsakega zdravstvenega sistema," je poudaril generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus. Dejal je, da so danes številne medicinske sestre v "prvih bojnih črtah" v pandemiji, in dodal, da potrebujejo podporo, da bodo lahko svet ohranjale pri zdravju.

ICN: Vlagajte v zdravstvene delavce

Vodja ICN-ja Howard Catton je v sporočilu novinarjem prek videopovezave opozoril, da imajo tam, kjer primanjkuje medicinskih sester, pogosteje težave z visoko stopnjo okužb, odmerjanjem zdravil in višjo stopnjo smrtnosti. Poleg tega kadrovsko pomanjkanje izčrpava obstoječe medicinske sestre.

Catton je poudaril, da so napadi na zdravstvene delavce, ki se bojujejo s covidom-19, popolnoma nesprejemljivi, so pa posledica tega, da ljudje ne poznajo njihovega dela in premajhnih prizadevanj držav za njihovo zaščito. Menil je še, da bo pandemija morda spremenila pogled na pomen medicinskih sester in s tem naredila poklic privlačnejši.