Seveda je bil, sploh za tiste, ki imajo otroke, delo od doma svojevrsten izziv, ki se do zdaj v takšni obliki ni pojavil še nikoli: če so bili v polpretekli zgodovini otroci že doma, so delali na polju ali okoli hiše, starši pa niso imeli (še) službe, na katero bi se vozili (po verjetnosti) v kakšen odročen kraj. Prilagoditve dela od doma so z danes na jutri od številnih zahtevale hitre prilagoditve, ki so jih vrgle iz območja udobja. Tukaj so bile še tehnične težave in migrene zaradi "kaj si rekel" in "nekaj prekinja" sestankov prek aplikacij Zoom, Skype ali Teams.

A vse to smo izpeljali. Zdaj pa se je celo izkazalo, da ima tovrstno delo kar nekaj prednosti. Številni so uvideli, da so doma hitrejši, da naredijo več kot na delovnem mestu (in to kljub motnjam v neposredni okolici) in da jim, izključujoč vožnjo na delo in prometne konice, ostane več časa za družino oziroma druge dejavnosti.

Razlike v produktivnosti ni

Tako se počutijo tudi številni Novozelandci, ki ob vrnitvi na delovno mesto občutijo celo anksioznost. Glede na raziskavo univerze Otago, ki je zajela 2500 anketirancev, je bilo z delom na domu "enako ali bolj produktivnih" kar 73 odstotkov Novozelandcev, 89 odstotkov pa jih želi nadaljevati fleksibilno delo tudi po pandemiji (ki je očitno ne bo še tako hitro konec).

Pri raziskavi je zanimivo, da 38 odstotkov udeležencev predtem ni nikoli delalo od doma, 66 odstotkom pa prilagoditve niso bile tako zahtevne, kot so pričakovali, prav tako so večinoma zadovoljni s trudom delodajalca, da je stekla ustrezna komunikacija (17 odstotkov anketiranih ni imelo te sreče). Novozelandska premierka Jacinda Ardern je v videonagovoru na Facebooku že napovedala, da bi bila uvedba fleksibilnejšega dela lahko pozitivna tako za delavce kot za delodajalce, zato je vse pozvala, naj razmislijo o teh možnostih, celo o uvedbi štiridnevnega delovnika.

Tudi v slovenski javni upravi večji interes za delo od doma

"Ugotavljamo, da je interes zaposlenih tudi po epidemiji bistveno večji, kot je bil v času pred epidemijo," je za TV Slovenija izjavil Peter Pogočar z direktorata za javni sektor. Ob tem je opozoril, da se bistveno spreminja pravna podlaga, saj je "v času epidemije delo od doma odrejeno, po koncu epidemije pa prehajamo na tisto klasično uporabo dela od doma, ki je pomembna z vidika dogovora med delavcem in delodajalcem ter odvisna od narave samega dela."

Po njegovih podatkih je med epidemijo 70 odstotkov zaposlenih v javni upravi delalo od doma, po zaključku epidemije "bo ta delež seveda manjši, bo pa bistveno večji kot pred samo epidemijo. Menim, da je večji delež dela od doma v javni upravi nova normalnost". Ob tem bo treba spremeniti oziroma prilagoditi sam postopek sklenitve dela od doma, "treba ga bo bistveno poenostaviti, saj gre le za spremembo kraja opravljanja dela," doda Pogačar.

Facebook: čez deset let bo polovica dela potekala na daljavo

Konkretne spremembe dela je že napovedal prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg, ki je dejal, da bo v prihodnjih desetih letih polovica zaposlenih lahko trajno delala od doma. Zaradi pandemije trenutno delo na daljavo izvaja kar 95 odstotkov vseh zaposlenih na Facebooku, polovica med njimi jih je zatrdila, da so enako produktivni, kot bi bili, če bi delali v pisarni.

Podobne ukrepe sta že napovedali podjetji Twitter ter Square in Shopify, platforma za spletno trgovino malih podjetij.

Tudi francoski proizvajalec avtomobilov PSA je napovedal novo obdobje mobilnosti – za vse, ki ne delajo v proizvodnji, bo omogočeno delo na daljavo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, to omogočajo tehnologija, izkušnje iz pandemije in, zanimivo, kot tretjo točko poudarijo okoljski vidik prihranka z energijo, nato pa še vire in bolj smiselno prerazporeditev časa.

Delo v pisarni kot "luksuz" podjetja

Druga realnost pa je seveda ta, da so zaradi vsesplošne karantene mnogi delavci na čakanju in ne vedo, ali se bodo sploh še lahko vrnili na delo. Čeprav delodajalec z delom na daljavo "prihrani" pri stroških, kot so elektrika, papir, delovni material, pa tudi potnih stroških delavca, je vprašanje, kako se bodo iz te globoke vrzeli in napovedi temnih dni, ki prihajajo, iz tega sploh izvlekli. Če in ko se bodo, bodo zagotovo spremenjeni.

V prispevku 13 korakov, s katerimi bi lahko pandemija za vedno spremenila naš način dela, objavljenem na CNBC-ju, avtorji navajajo, da bi delo v pisarni v prihodnje lahko pomenilo "luksuz", ki si ga bodo lahko privoščila le redka podjetja. Delo v pisarni bi lahko postalo neke vrste statusni simbol. Zaradi spremembe namembnosti teh objektov bi ti lahko postali prostor za druženje, organizacijo konferenc ali raznih dogodkov, ki jih organizira podjetje,

Nič več poslovnih poti, kot smo jih poznali

V skladu s tem naj bi se spremenile poslovne poti. Zaradi ukrepov, kot je medsebojna razdalja, poti ne bodo več enake. Strokovnjak za potovalno industrijo Gary Leff opozarja, da se bo zagotovo spremenila narava skupinskih dogodkov, kot so konference in konvencije, zaradi česar se bodo zmanjšala tudi poslovna potovanja.

Nekatera podjetja naj bi dojela, da vsaka poslovna pot vendarle ni smiselna in se lahko sestanek opravi po spletu. Tudi sicer naj bi sestanki podjetja potekali izključno po spletni pošti ali konferenčnih klicih.

Na delo z imunološkim certifikatom ali potnim listom?

Za tiste, ki bodo morali hoditi na delo, pa naj bi postali nova realnost zdravniški pregledi, kot je merjenje telesne temperature in testi na protitelesa. To ni nikakršna znanstvena fantastika, merjenje temperature delavcem že izvajajo v spletnem trgovcu Amazon, trgovinskem velikanu Walmart in ameriški verigi kavarn Starbucks.

V ZDA delodajalce k temu spodbuja sam center za preprečitev širjenja okužb in bolezni. V prihodnosti pa bi lahko obstajali celo t. i. imunološki certifikati za covid-19. V Združenem kraljestvu pa pozdravljajo odločitev o t. i. imunoloških potnih listih.

Avtomatizacija dela v trgovinah in gostinstvu

Konec naj bi bilo tudi delovnikov od devetih do petih oziroma od osmih do štirih v Sloveniji. Zaradi spoštovanja družbene razdalje, ki se je te dni držijo le še redki, pa bi bil lahko to tudi povod za odpuščanje in avtomatizacijo. Slednje bi bilo lahko najbolj opazno v trgovinah in restavracijah: "Roboti in algoritmi ne morejo zboleti," je situacijo zelo plastično opisala direktorica Randstad North America Karen Fichuk.

Delavcu bo treba povrniti stroške uporabnine

Vse lepo in prav, a dejstvo je, da ima delavec z delom na domu stroške, ki se z delodajalca prevesijo na njegova pleča. V mesecih, ko smo delali od doma, nam delodajalci, vsaj ne vsi, niso zagotovili ustrezne tehnologije, uporabljali smo svoje računalnike, plačali elektriko, telekomunikacijskega operaterja, uporabljali osebne telefone, potrebovali "pisarniški" material, ki smo ga imeli v predalih doma. Če se bo resnično spremenil način dela, bo treba vzeti v poštev tudi zapisano.

Zanimivo rešitev so že vpeljali na Twitterju, kjer so delavcem za delo na domu povrnili stroške za uporabnino mize, stolov ipd. Shopify pa je dal svojim zaposlenim tisoč dolarjev štipendije, da so si kupili ustrezen material in s tem zagotovili razmere za delo doma. Zagata, ki se bo zagotovo pojavila, pa je, da še vedno nimajo vsi dostopa do spleta.

Katere države so torej že pripravljene za delo na daljavo?

Na ameriški univerzi Tufs The Fletchers School, projekt je podprl sklad Mastercarda, so ocenili 42 držav, katerih gospodarstvo je pomembno na svetovni ravni, in primerjali, katere so najbolje pripravljene na fleksibilno obliko dela. Pri tem so upoštevali pripravljenost prebivalcev k upoštevanju medsebojne razdalje, razširjenost platform za delo od doma, spletne trgovine in digitalna plačila, prisotnost spletnih medijev, državnih fundacij za razvoj digitalnega in samo razširjenost medmrežne povezave po državi.

Najbolje pripravljena država na svetu je Švedska, sledita Nizozemska in Singapur, najslabši obeti so za Indijo, ki se je tudi sicer izjemno slabo odzvala na pandemijo in pravočasno sprejetje ustreznih ukrepov. Sledijo ji Mehika, Rusija in Tajska.

EU še ni dovolj dobro pripravljen

"EU is not ready," piše v poročilu, torej, Evropska unija za novo obliko dela na daljavo po tej raziskavi ni pripravljena. Vzrok leži v ne dovolj močni stabilnosti platform in ranljivi spletni infrastrukturi. Po večjem delu Evrope naj ne bi bila dovolj hitra spletna povezava. To pomeni, da morajo storitve, ki potrebujejo visoko pasovno širino, a niso ključne za gospodarstvo države, zmanjšati svoj promet – pred dnevi sta to že storila Netflix in YouTube, ki sta že upočasnila hitrost pretočne vsebine.