Združene države Amerike se skušajo otresti pandemije, odpreti gospodarstvo in javno življenje, a ostajajo v primežu virusa in dolgih senc svoji grehov. Rasizem, nasilje, politična razdeljenost, pravni in moralni nihilizem, a obenem strašanska želja voditi svet.

Ena od teorij zarote pravi, da so si novi koronavirus preprosto izmislil samo zato, da bi pokvarili bleščečo gospodarsko podobo ZDA v volilnem letu in oropali Donalda Trumpa drugega mandata. Privrženci tega pogleda pozabljajo na dvoje: ni ves svet Amerika in Amerika ni ves svet, pa čeprav Američani pogosto mislijo in ravnajo natančno tako. Druga podrobnost pa je, da je predsednik Trump dejansko nameraval podaljšati bivanje v Beli hiši s pomočjo ugodnih gospodarskih kazalcev, a podroben pogled na ankete javnega mnenja kaže na razkorak med javno podporo predsednikovi gospodarski politiki in odobravanju njegovega predsedovanja na splošno. Z drugimi besedami, veliko ljudi podpira njegovo politiko, a bi volilo drugega kandidata. Januarja 2020, ko je kazalo, da bo z gospodarstvom vse v najlepšem redu, podpora Donaldu Trumpu, ena najvišjih v njegovem mandatu, ni presegla 50 odstotkov. Predsednik je očitno magnet za volivce zaradi nečesa drugega, ne zaradi gospodarstva.

V ZDA je videti, kot da bi ankete prihajale iz Delfov, iz Pitijinega preročišča. Vsak si jih razlaga po svoje ali pa, kot menijo nekateri, jih niti strokovna javnost ne zna brati pravilno ali pa ne zmore, omejena s svojimi političnimi prepričanji. S čim bo Donald Trump prepričal ljudi, da bodo novembra volili prav njega? Bo to boj s pandemijo? Presenetljivo veliko Američanov verjame, da predsednik to počne odlično. Več kot 1.800.000 okužb in število smrtnih primerov, ki se bliža 105 tisoč, pa sestavljajo statistiko, ki bi ji težko dali drugačen pridevnik kot katastrofalna. Sploh, če pomislimo, da ni zanesljiva, kot niso zanesljivi niti podatki o obsegu testiranja v ZDA. Revija The Atlantic je objavila raziskavo, v kateri so ugotovili, da so nekatere zvezne države in tudi zvezna agencija Center za zaščito in nadzor nad boleznimi (CDC) združevali podatke o testiranjih na novi virus in testiranjih na protitelesa. Tako so umetno prikazovali večji obseg testiranja, ki velja za enega od temeljnih ukrepov pri obvladovanju pandemije v času odpiranja gospodarstva in javnega življenja. Predsednik v zadnjem času sicer rad poudarja dvoje: da je ukrepal zelo zgodaj, ko je prepovedal polete iz Kitajske, in da bi bilo brez odločnega delovanja njegove administracije žrtev covida-19 bistveno več. Pri tem ne omenja, da je bila prepoved poletov koncev januarja edina poteza, ki ji več kot mesec dni ni sledil niti en sam ukrep ali priprava, zato pa veliko zanikanja nevarnosti in napovedi, da bo "virus odšel kar sam". Univerza Kolumbija iz New Yorka je naredila študijo, v kateri je dokazala, da bi na desettisoče življenj rešili, če bi začeli ukrepati teden ali dva prej, kot so.

Ampak to, tako Donald Trump, je zgolj liberalistično nakladanje. Del zlohotnega načrta dušenja konservativnih pogledov, ki se mu pridružujejo tudi spletni giganti. Ti si z uredniškimi potezami drznejo vplivati na vsebino platform, ki poleg vsakovrstnih mnenj bruhajo sovražni govor, laži, zavajanja in teorije zarote. Česar pretežno ne omejujejo. Ampak ko je zavajanje očitno, ko to počne ameriški predsednik in njegovi zapisi zadevajo vsakega ameriškega volivca – kot je to v primeru predsednikovih opozoril pred volitvami po pošti kot dokazanim instrumentom goljufij – se zgane celo Twitter. Ob oznaki zavajajoče vsebine ob svojih tvitih je predsednik pred očmi videl samo še rdeče. In podpisal je izvršni ukaz, ki naj bi vodil v spremembe statusa spletnih platform in jim pripisal odgovornost za objavljeno oz. za posege v vsebino. Paradoksalno je, da je to storil predsednik s tako izmuzljivim odnosom do resnice, v času globokega nihilizma vrednot, pojmovanja resnice in svobode govora, in to platformi, ki mu je občutno pomagala na poti na oblast. S pomočjo Twitterja Donald Trump neposredno dosega milijone ljudi, zato se tvitanju ne bo odpovedal. Prav zaradi tega so se številni kritiki vprašali, ali predsednik sploh ve, kaj počne, ali še huje, vedo to njegovi pribočniki v Beli hiši, ki so zato tam, da igrajo vlogo blažilcev in filtra domislic predsednika, ki naj ne bi ugledale luči dneva v neobrušeni obliki.

A to še zdaleč ni bil edini preizkus za predsednika v teh dneh. Potem ko so besede "Ne morem dihati!" in počasna smrt 46-letnega Georgea Floyda, ki ga je s klečanjem na vratu pred kamerami telefonov mimoidočih ubil minneapoliški policist, povzročile večdnevne nasilne proteste, plenjenje, požige trgovskih centrov in policijske postaje, je bil predsednik na potezi, da pokaže sočutje z družino temnopolte žrtve. Predsednik je slednjič, po štirih dneh, družino le poklical in ji izrekel sožalje, a pred tem je tvitnil: "Ko se začne plenjenje, se začne streljanje!" Spet si je prislužil "uredniško" potezo Twitterja, tokrat zaradi pozivanja k nasilju. Nato pa se je moral zagovarjati, da ni vedel, od kod izvira v ZDA globoko zakoreninjena besedna zveza. Predsednik je uporabil besede belega miamijskega policijskega načelnika Walterja Headleyja "When the Looting starts, the Shooting starts" iz leta 1967, torej iz časov boja za državljanske pravice temnopoltih. Headley je tako upravičeval segregacijo in policijsko nasilje nad temnopoltimi protestniki. Se lahko spomnimo manj primerne izjave v tem trenutku? Težko. Za nameček so policisti v Minneapolisu v živem prenosu programa televizijske mreže CNN brez pojasnil vklenili celotno ekipo – novinarja, snemalca, producenta in varnostnika – in jo zadrževali več kot uro in pol. In ker nobena zgodba nima zgolj ene razsežnosti, je kmalu postalo jasno, da so proteste izkoristile skupine domnevno belih supremacistov. Prav njihovi pripadniki naj bi dajali odločilni pečat nočnim protestom, ki se od mirnih podnevi razlikujejo po vlamljanju, ropanju in požiganju. Metoda ni nova in uspešno poglablja nezaupanje med ljudmi, saj simpatizer druge rase postane takoj sumljiv, materialne in pravne posledice pa običajno spet nosijo temnopolti.

Še prvo poglavje edine pozitivne zgodbe teh dni se ni končalo uspešno. Izstrelitev prve zasebne rakete, ki bi po devetih letih moratorija s Floride na Mednarodno vesoljsko postajo, kamor so po letu 2011 leteli samo ruski Sojuzi z Bajkonurja, morala prepeljati človeško posadko, se je sfižila zaradi vremena. Predstavnik Nase Jim Bridenstine je v sredo v Kennedyjevem vesoljskem centru na Cape Canaveralu izjavil: "Danes je za ZDA velik dan. Amerika mora biti takšna, voditi mora svet." A ko si pred očmi še enkrat zavrtimo prizore iztekajočega tedna, v ušesih zveni samo še sopenje: "Ne morem dihati …"

Kolumna Andreja Stoparja je iz oddaje Tedenski aktualni mozaik.