Prvi delovni osnutek za uresničitev zaveze iz koalicijske pogodbe o uvedbi brezplačnega vrtca za drugega otroka in naprej je po besedah premierja Janeza Janše pripravljen za usklajevanje. "Če bo šlo po programih, bo zaveza realizirana v naslednjem letu," je Janša danes dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata (NSi).

Za financiranje socialne države in družinske politike je potrebna debirokratizacija poslovnega okolja in ustanovitev demografskega sklada, je menil Horvat. Vlada po Janševih besedah skrbi za to, da bo plačevalcev vedno več, ne vedno manj. "Gre za kompleksno vprašanje, ki zadeva upokojensko populacijo, družinsko politiko, mladi rod, da ostane doma, in ki zahteva aktivno populacijo, ki polni zdravstveno in pokojninsko blagajno ter proračun. Zato imamo obvezo, da ustanovimo vladni urad za demografijo, ki bo horizontalno usklajeval vse te ukrepe," je poudaril Janša.

Horvat je spomnil, da je eden glavnih ciljev NSi-ja ustvarjanje spodbudnega poslovnega okolja, zato si prizadevajo za zmanjšanje birokratskih ovir. Vlada je podprla predlog NSi-ja in ustanovila strateški svet za debirokratizacijo, je spomnil. Na vprašanje, kako poteka delo, je Janša odgovoril, da ta že deluje in da so od njega dobili že prvo vmesno poročilo.

"Po oceni sveta je možno določen del birokratskih ovir zmanjšati tako, da bi to veljalo od januarja prihodnje leto," je povzel premier. "Je pa to kompleksno delo in ga ni možno opraviti v enem koraku," je dodal. Če bodo razmere zaradi novega koronavirusa pustile dovolj manevrskega prostora, bo vlada lahko prve smernice za debirokratizacijo obravnavala pred parlamentarnimi počitnicami, tako da se bo priprava aktov lahko odvila čez poletje.

V prvi fazi je po premierjevih besedah največ predlogov za poenostavitve in izboljšave na davčnem področju. "S tem, ko bo podjetniški sektor manj obremenjen z birokracijo, pričakujem boljše rezultate," je dejal. Z odpravo večjega dela navlake bo po njegovi oceni mogoče domači bruto proizvod povečati za odstotek. Seznam stvari, ki jih je treba narediti, pa se, kot je še dodal, samo daljša.

Janša: NPU je treba depolitizirati

Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega iz SNS-a, ki se je nanašalo na Nacionalni preiskovalni urad (NPU), dejal, da je nujna depolitizacija urada. "NPU je bil postavljen kot politični projekt," je zatrdil.

Jelinčiča je med drugim zanimalo, zakaj je vlada leta 2013 z novim zakonom o organizaciji in delu v policiji organizacijsko posegla v delovanje NPU-ja in ga podredila kriminalistični policiji ter ali je s tem preprečeno politično delovanje NPU-ja.

Janša je dejal, da je v Sloveniji približno 900 kriminalistov, od tega približno 70 ali 80 znotraj NPU-ja. Na enega kriminalista znotraj NPU-ja pride eno kaznivo dejanje in sami izbirajo, s čim se bodo ukvarjali, je dejal. Pri tem je dodal, da ni na prvem mestu teža zadeve ali nevarnost za družbo, ki jo predstavlja.

"To je organ, ki je zunaj sistema. Najprej ga je treba depolitizirati, tako da ne bodo sami sebi določali nalog," je poudaril. Državne institucije se po njegovem mnenju zlorabljajo z namenom, da se obračuna z nasprotniki.

Jelinčič je dejal, da je NPU začel zdaj "na veliko" zasliševati njegovo ženo Moniko. Namen je le škoditi SNS-u, je prepričan poslanec, ki se zavzema za to, da se NPU ukine.

"Naš namen ni sprejemati restrikcij proti najranljivejšim"

Janša je na vprašanje Marka Bandellija iz SAB-a glede tega, ali se res pripravlja nov zakon o uravnoteženju javnih financ, dejal, da si vlada prizadeva za čim manj okuženih v drugem valu epidemije novega koronavirusa. Trenutno pa še nima nihče odgovora, kakšni ukrepi bodo potrebni, je poudaril.

"Kar lahko naredimo, je, da si prizadevamo, da bo čim manj okužb in čim manj restrikcij in da bo posledično potrebnih čim manj varčevalnih ukrepov," je dejal. "Delamo na tem, da bi situacijo zvozili čim lažje," je zagotovil. Ni pa po njegovih besedah namen vlade, da sprejema restrikcije proti najranljivejšim skupinam.

Varčevalni zakon iz leta 2012 pa je bil po njegovih besedah nujen, ker predhodno ni bilo storjenega dovolj.

Bandellija je zanimalo, kaj se v resnici dogaja glede na zadnje ukrepe vlade od odločitev na področju medijev in kulture naprej. "Na najbolj ranljivih skupinah se ne varčuje, gre za demontažo države," je menil in zahteval splošno razpravo o Janševem odgovoru.

Poslanci Levice in SD-ja zapustili sejo

Sorodna novica Janez Janša s tvitom o Srebrenici sprožil val odzivov

Seja se je začela z nepričakovanim dogodkom. Poslanci SD-ja in Levice so zahtevali, naj se predsednik vlade Janez Janša opraviči za svoj nedavni tvit glede Srebrenice. Janša se je namesto opravičila odločil za pojasnilo tvita, zato so omenjeno sejo zapustili. Opazen je bil tudi odhod nekaj poslancev SAB-a. S seje so odšli tudi poslanci LMŠ-ja.

Premier je v soboto obletnico pokola Bošnjakov v Srebrenici pospremil s tvitom, v katerem je med drugim zapisal, da tega pokola ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. S tem je sprožil val odzivov, številne ogorčene tudi iz BiH-a.

"Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to ni zgodilo, je doktrina JLA-ja, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije," je zapisal Janša.

V DZ-ju je Janša dejal, da če Slovenija ne bi Bošnjakom takrat, ko je bil sam minister za obrambo, pomagala, bi bilo žrtev petkrat več. "Prizadevamo si, da se resolucija Združenih narodov ustrezno dopolni," je poudaril.

Marko Koprivc iz SD-ja je pojasnil, da so protestno zapustili dvorano, ker se jim zdi nedostojno sodelovati na seji, na kateri se Janša ni želel opravičiti za žaljiv tvit. "Menimo namreč, da je tvit nedopusten in žaljiv. In iz pietete do vseh žrtev in sorodnikov bi pričakovali najmanj, da se predsednik vlade za ta tvit opraviči," je povedal ob robu seje.

Opozoril je še, da povojni poboji niso povezani z genocidom v Srebrenici, oboje je treba obsojati, vendar se jih ne sme mešati. Genocid nima popolnoma nič s komunizmom, je dodal. Prepričan je, da bo imel tak zgodovinski revizionizem glede dogajanja v Srebrenici mednarodno razsežnost.
Pri Levici so pozvali k jasni zavrnitvi politike, ki jo zagovarja SDS. Kot je dejal Miha Kordiš, Janša in SDS zasledujeta iste politike, ki so pripeljale do Srebrenice.

Tudi predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je zgrožen nad tvitom Janše. Dejal je, da je bil predsednik vlade žaljiv, namesto da bi se posvetil temu, kaj je treba narediti, da se kaj takega ne ponovi. Prepričan je še, da bodo imele izjave tudi slabe posledice za ugled Slovenije v svetu.

Marko Bandelli iz SAB-a pa je ocenil, da bi se lahko Janša vzdržal takšnega tvita, saj si v vlogi predsednika vlade ne more privoščiti takšnih izjav.

Tudi nekatere koalicijske stranke so se oddaljile od Janševega tvita. Predsednik DZ-ja Igor Zorčič (SMC) je opozoril na minuto molka v državnem zboru, s katero so se poslanci poklonili žrtvam Srebrenice, obžaloval je, da tega Janša ni omenil v svojem tvitu. Po njegovem mnenju tvit predsednika vlade in takšna reinterpretacija zgodovine lahko škodita ugledu Slovenije.

Tudi njegov strankarski kolega Gregor Perič (SMC) se ne strinja z vsebino spornega tvita. "To ni čas za neka zanikanja, ampak za opozorila za vse nas, da se kaj takega ne ponovi," je povedal.

Tudi v DeSUS-u se ne morejo strinjati s tvitom Janše, je ob robu seje dejal poslanec Franc Jurša. Po njegovem ni prav, da se v pietetnem vzdušju ob obletnici genocida v Srebrenici izjavi nekaj, kar je povezano z neko drugo zadevo v zgodovini.

Janša je bil kasneje na Twitterju kritičen do poslancev, ki so zapustili sejo. "Sejo so zapustili zato, ker se niso sposobni soočiti s svojim rasizmom. Ker niso sposobni obsoditi vseh, ampak samo tiste zločine, ki jih niso povzročili njihovi vzorniki," je zapisal v odzivu.

Zaradi spornega tvita pa sta danes pismo na predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija naslovila evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ). V njem sta zapisala, da je "zloraba in politizacija genocida v Srebrenici za izključno notranje ideološke in strankarske namene slovenskega premierja Janše le vrh ledene gore širšega in izjemno skrb vzbujajočega trenda zgodovinskega revizionizma in relativizma, ki ga prinaša skrb vzbujajoča rast skrajne desnice in populističnih sil po Evropski uniji".

Prepričana sta, da je treba obsoditi tovrstne politične izjave in način komunikacije. Zato sta Sassolija pozvala, da prevzame potrebno politično pobudo in začne resno politično razpravo o tej zadevi. "V času, ko se začenja razprava v okviru konference o prihodnosti Evrope, je priznavanje in spoštovanje zgodovinskih dejstev bistveno," sta dodala.

Napovedano je bilo še vprašanje poslanca Levice Luke Mesca glede boja proti epidemiji novega koronavirusa in drugega vala okužb.