Premier Janez Janša se je v odgovoru, ki nosi datum 7. julij, odzval na kritike sveta na njegovo pismo generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi. Temu je Janša pisal 19. junija in mu očital pasivnost tožilstva pri pregonu groženj s smrtjo in napadih na policiste na protivladnih protestih. Po oceni Državnotožilskega sveta je to nedopusten in političen pritisk najvišjega predstavnika izvršilne veje oblasti na generalnega državnega tožilca. Janša v odgovoru Državnotožilskemu svetu očita neutemeljeno sklicevanje na kršitev ustavnega načela samostojnosti ter "še manj utemeljeno" kršitev načela neodvisnosti državnih tožilcev.

Državnotožilski svet je v svojem mnenju spomnil na zapis ustavnega sodišča v eni izmed njegovih odločb, da bi bila ureditev, ki bi omogočila, da se na državnega tožilca nedopustno vpliva in se nad njim izvaja nedopusten pritisk, naj v posamični zadevi ravna na določen način, v neskladju z ustavo. A Janša poudarja, da je tik pred tem ustavno sodišče zapisalo, da to ne pomeni, da državni tožilec ni dolžen upoštevati splošnih navodil o politiki kazenskega pregona, ki jih pristojni organ oblikuje v skladu z zakonsko ureditvijo. Prav tako po oceni ustavnega sodišča to ne pomeni, da nad delom državnega tožilca ne bi bil dopusten notranji nadzor zaradi zagotovitve enotnosti kazenskega pregona ter strokovne pravilnosti in učinkovitosti izvrševanja državnotožilske funkcije.

Glede domnevnega kršenja načela neodvisnosti državnih tožilcev pa Janša poudarja, da te neodvisnosti ustava državnim tožilcem ne zagotavlja v takšni vsebini kot sodnikom. Pri sodnikih je namreč to načelo bistven element pravice človeka do sodnega varstva. Pri državnih tožilcih pa je po oceni Janeza Janše njihovo neodvisnost mogoče utemeljiti le na podlagi načela delitve oblasti, vendar – glede na to, da državno tožilstvo spada v okvir izvršilne veje – le v razmerju do zakonodajne in sodne oblasti. V razmerju do drugih organov izvršilne veje pa po presoji ustavnega sodišča, kot povzema Janša, ne gre za neodvisnost, ki bi izhajala iz načela delitve oblasti, ampak za samostojnost, ki ima ustavni temelj v 135. členu ustave.

"Državni tožilec mora pri opravljanju državnotožilske službe ravnati nepristransko, varovati ustavnost in zakonitost, načela pravne države ter človekove pravice in temeljne svoboščine ter mora zakonito, strokovno pravilno in pravočasno opravljati državnotožilsko službo ter varovati njen ugled," zakonodajo citira Janša. Sicer se mu lahko izreče disciplinska sankcija.

Janša je v odgovoru med drugim spomnil na Skupno poročilo o delu državnih tožilstev v letu 2019, ki kot uspeh vrhovnega državnega tožilstva poudarja stališče, "da se noben javni poziv k smrti kogar koli" ne more sklicevati na svobodo govora. Državnotožilskemu svetu pa prepušča "strokovno presojo, ali je bilo ravnanje generalnega državnega tožilca, predvsem pa vodje ljubljanskega tožilstva, skladno z državnotožilskimi dolžnostmi". Hkrati je še sporočil, da so "glede na podporo napačnemu ravnanju soodgovorni za vse morebitne posledice nesankcioniranih in uresničenih javnih groženj z nasiljem in smrtjo".