V Trstu je bil ob navzočnosti predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle in več ministrov Slovenije in Italije ob stoti obletnici požiga Narodnega doma podpisan dokument, s katerim bo ta znova formalno prešel v last slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo sicer trajal več let, saj je treba urediti vse birokratske formalnosti.

Vrnitev pred sto leti v Trstu požganega Narodnega doma slovenska stran označuje za simbolno dejanje sprave v evropskem duhu, pomembno za prihodnje odnose med Slovenijo in Italijo.

Pahor je podpis dokumenta označil za stoletno dejanje in zgodovinski dogodek. "Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici," je poudaril po podpisu. Današnja izročitev lastništva Narodnega doma v Trstu v roke slovenske manjšine v Italiji in drugi današnji dogodki so lahko navdih "za naš skupni evropski dom" in dodatno spodbudo sožitju med državama, je dodal v nagovoru slovenskim medijem v Narodnem domu. Gre za sijajno, prelomno in navdihujočo točko v skupni zgodovini Slovencev in Italijanov, ki ni pomembna samo za oba naroda, ampak tudi za Evropo, je še dejal slovenski predsednik. Ob tem je dodal, da poskuša "razumeti različne občutke, tudi tiste, ki prevevajo današnji dan".

"Danes gre za prepovedane sanje, ki so postale resničnost. Kot bi se po stotih letih končno poravnale vse zvezde, a se niso same, vsi skupaj smo jih," je še poudaril Pahor. Trst pa je po njegovih besedah "za vsaj za en dan in vsaj v metaforičnem smislu, zaradi slavljenja najžlahtnejših vrednot, ki utemeljujejo Evropsko unijo, tudi njena prestolnica". Dodal je, da nam danes Trst govori tudi o moči človeka ki razume, se spominja in odpušča.

Zunanji minister Anže Logar je poudaril, da smo obrnili nov list skupne prihodnosti naših narodov.

Italijanska notranja ministrica Luciana Lamorgese je poudarila, da je varovanje manjšin in njihovih pravic eno od osnovnih načel italijanske ustave. Pojasnila je še, da so v danes podpisanem dokumentu podrobno opredelili časovnico in vrsto dejanj, povezanih z vrnitvijo Narodnega doma.

Direktorica Narodne in študijske knjižnice Trst-Gorica, ki naj bi se kot prva po obnovi vselila v dom, Luisa Gergolet, je dejala, da jo prevevajo močni občutki. Knjižnica naj bi se v dom vselila šele čez nekaj let, saj se mora od tam najprej izseliti tržaška univerza. Knjižnici bo namenjeno drugo nadstropje, kjer je že knjižnica fakultete za prevajalce in tolmače.

Mattarella pa je dejal, da zgodovine ne moremo izbrisati in težke izkušnje ljudi na tem območju ne moremo pozabiti. "Zato nas sedanjost in prihodnost kličeta na odgovornost," je poudaril. Dejal je, da s slovenskim predsednikom danes zaznamujeta pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta zelo pomembni za to območje.

Popoldne, po umiku ograj, slovesnost pred domom

Popoldne sta organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) pred Narodnim domom pripravili skupno slovesnost, ki so se je udeležili številni ljudje, na spletu poroča Primorski dnevnik. Dom je bil v času obiska predsednikov ograjen, tako da ljudje niso mogli blizu. Po odhodu predsednikov so ograje odstranili, obiskovalci pa so se lahko približali. Predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji, strank Slovenska skupnost in Demokratska stranka ter Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI so na pročelje stavbe položili vence. Zbrane so med drugim nagovorili ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, predsednik SSO-ja Walter Bandelj, predsednica SKGZ-ja Ksenija Dobrila in slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc. Slovesnost sta s petjem popestrili vokalna skupina Vikra ter vokalna skupina Glasbene matice. Zbrani so ob koncu skupaj zapeli Zdravljico.

Jeza zaradi venca pred fojbo

Pahor in Mattarella sta pred slovesnostjo v Trstu položila vence k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskemu znamenju na bazoviški fojbi ter se ob tem prijela za roke.

Pred poklonom slovenskega predsednika pri bazoviški fojbi so se na mejnem prehodu Fernetiči zbrali protestniki, ki tej potezi nasprotujejo. Po mnenju slovenskih novinarjev jih je bilo okoli 150. Nosili so tudi transparente, med drugim z napisom "Izdajalec". "Pahorja so pričakali z jasnim sporočilom, da so fojbe italijanska laž," je za Poročila ob 13.00 poročal Aleš Malerič.

Popoldne so se na Kongresnem trgu zbrali protestniki, ki nasprotujejo Pahorjevemu polaganju venca pred fojbo. Po prepričanju zbranih je politična gesta v Bazovici tržaške Slovence opeharila in prizadela. K Sidru, spomeniku, ki je bil postavljen leta 1954 kot simbol vrnitve Primorske k matični domovini, so položili venec z napisom Oprosti, Primorska, nanj pa pripeli predmete v obliki solz, kapelj krvi in zvezd.

Odzivi na slovenski in italijanski strani

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je ob robu slovesnosti v Trstu poudarila, da gre za zgodovinski dan, poudarila pa je tudi to, da sta se predsednika poklonila na dveh simbolnih krajih, ki sta ju vsaka posamezna skupnost izbrali za svoj simbolni kraj. "Mislim, da je to začetek nekega novega procesa, neke nove prihodnosti, na kateri bomo gradili našo evropsko identiteto," je ocenila.

Sorodna novica Mattarella: Zgodovine ne gre izbrisati, toda imamo dve možnosti

Tudi Walter Bandelj iz Sveta slovenskih organizacij je dejal, da gre za velik dan, ki pomeni tudi začetek meddržavnega dialoga. Po njegovem mnenju ne smemo pozabiti niti fašističnih grozot niti tistega, kar se je zgodilo pozneje. Tako je poudaril, da se moramo usmeriti v prihodnost in doseči spravo. "To je začetek. Škoda, da se ni začelo že pred desetimi leti," je dodal.

Predsednik ezulske organizacije Nacionalno združenje Julijska krajina in Dalmacija Renzo Codarin je opozoril, da gre za vprašanje medsebojnega spoštovanja in priznavanja krivic, ki so jih izkusili pripadniki obeh narodov. Po njegovem mnenju so polemike okoli današnjih slovesnosti v resnici zelo omejene in zajemajo le peščico ljudi, ki so nasprotovali vrnitvi Narodnega doma oz. Pahorjevemu poklonu žrtvam fojb.

Paolo Sardos Albertini iz ezulske organizacije Nacionalna liga je spomnil, da je ob letošnjem dnevu spomina na žrtve fojb sam izrazil pričakovanje, da bi tudi predstavniki slovenske in hrvaške države čim prej obiskali bazoviško fojbo, "da bi se skupaj spomnili žrtev iste tragedije". Slovenski predsednik Pahor se je po njegovem prepričanju s poklonom pred fojbo poklonil spominu tako italijanskim kot slovenskim žrtvam.

Odlikovanje za velikega pisatelja

Predsednika sta danes Narodni dom tudi skupaj obiskala in se vpisala v zlato knjigo. Tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki je bil kot otrok priča požigu, pa sta izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.

Sorodna novica Ob vrnitvi Narodnega doma slovensko in italijansko državno odlikovanje za Borisa Pahorja

Osrednja slovesnost bo leta 2021

Predsednika Pahorja sicer v Italiji spremljajo zunanji minister Anže Logar in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, Mattarello pa zunanji minister Luigi Di Maio, minister za univerze in znanstveno raziskovanje Gaetano Manfredi ter notranja ministrica Luciana Lamorgese, ki je poudarila, da je varovanje manjšin in njihovih pravic eno od osnovnih načel italijanske ustave. Pojasnila je še, da so v danes podpisanem dokumentu podrobno opredelili časovnico in vrsto dejanj, povezanih z vrnitvijo Narodnega doma.

Sorodna novica Požig Narodnega doma: "Nasilje je uspelo, ker so ga podpirale državne ustanove"

Dogodki so zaradi pandemije potekali brez množične udeležbe, osrednjo kulturno prireditev, ki jo je slovenska manjšina pripravljala ob 100. obletnici požiga, so jo zaradi pandemije preložili za leto dni, na 13. julij 2021.

Po odhodu obeh predsednikov pa popoldne pred Narodnim domom pripravljajo manjšo slovesnost, na katero so po navedbah Primorskega dnevnika vabljeni "vsi, ki jim je Narodni dom pri srcu".

Po poročanju Primorskega dnevnika so se v Drevoredu XX. septembra sicer zbrali pripadniki desničarskega gibanja CasaPound, ki vrnitvi Narodnega doma nasprotujejo. Trg Edinost v Trstu je iz varnostnih razlogov zaprt za javnost, tudi sicer je na območju zelo okrepljena prisotnost policije.

Pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin so 13. julija 1920 napadli in požgali Narodni dom. Še isti dan so se znesli tudi nad 21 drugimi slovenskimi in slovanskimi ustanovami v Trstu.