Evropa potrebuje več skupnih ukrepov v pripravah na razširjanje pandemije covida-19, so se strinjali udeleženci uvodnega panela voditeljev na Blejskem strateškem forumu. "Zima prihaja," je opozoril gostitelj, premier Janez Janša.

15. strateškega foruma na Bledu se v živo udeležujejo še voditelji osmih držav – hrvaški premier Andrej Plenković, madžarski Viktor Orban, češki Andrej Babiš, poljski Mateusz Morawiecki, bolgarski Bojko Borisov ter srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Udeleženci uvodnega panela o Evropi po brexitu in pandemiji so izrazili pričakovanje, da bo Unija bolj povezana in enotna v reševanju prihodnjih kriz.

Voditelji vzhodnoevropskih držav so bili med drugim zelo kritični do Bruslja in zahodnih držav članic, približno 200 udeležencem razprav pa so predstavili tudi svoje poglede na prihodnost Unije.

Logar: Slovenija se vrača na diplomatski zemljevid

Zunanji minister Anže Logar je izrazil zadovoljstvo z uspešno organizacijo Blejskega strateškega foruma (BSF), še zlasti v času pandemije. Poudaril je, da je bila udeležba na 15. BSF-ju rekordna glede na vso zgodovino tega foruma.

Današnje razprave voditeljev in zunanjih ministrov je označil za "uvod v konvencijo o prihodnosti EU-ja". Te razprave se zdaj začenjajo pod nemškim predsedovanjem Svetu EU-ja in se bodo nadaljevale še pod portugalskim in slovenskim predsedovanjem ter naj bi se sklenile nato pod francoskim.

Napovedal je, da bo ta teden na obisk v Slovenijo prišel francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian. Sodeloval bo na posvetu slovenske diplomacije, pri čemer bo eno ključnih vprašanj, kako razpravo o prihodnosti EU-ja pripeljati do večje učinkovitosti v kriznih in kompleksnih razmerah, je dejal Logar in se zavzel predvsem za poenostavitev postopkov, da bi Unija lahko "zadihala s polnimi pljuči".

Voditelji držav ostro proti kritikam iz Bruslja

Sorodna novica Protestna barčica na strateškem forumu: Bled naj ne postane Balaton

Slovenski premier Janša je spomnil na domnevno ukradene volitve pred šestimi leti in poudaril, da je bil tudi sam politični zapornik, a se takrat ni govorilo o vladavini prava. Spraševal se je tudi, kaj je to "splošna javnost"; po mnenju Janše so pomembni predvsem volivci, ne pa mnenje medijev.

Češki premier Babiš je bil kritičen do voditelja panela Britanca Nika Gowinga, češ da so mu rekli, da bodo na panelu voditeljev govorili o svetu po covidu-19, ne pa o Višegrajski skupini in vladavini prava v EU-ja. Tudi on je zavrnil vse kritike in dejal, da gre za "lažne novice" medijev, kot sta Guardian in Spiegel.

Poljski premier Morawiecki je poudaril, da se je treba namesto na kritike srednjeevropskih držav glede demokratičnih standardov osredotočiti na specifična vprašanja.

Madžarski premier Orban je ocenil, da Unija ni več odločevalec, to so Kitajska in ZDA. Rešitev vidi predvsem v krepitvi vojaške razsežnosti Unije in poudarja krepitev gospodarske in politične moči srednje Evrope.

Zavrnil je kritike Bruslja glede stanja demokracije na Madžarskem in zatrdil, da je madžarska demokracija ravno tako kakovostna kot v Italiji ali Nemčiji. Na Madžarskem se po Orbanovih besedah borijo za intelektualno suverenost, saj da se krščansko-konservativno dojemanje demokracije razlikuje od liberalnega. Zavzel se je tudi za članstvo Srbije v EU-ju.

Pozivi k vključitvi Srbije v EU

Srbski predsednik Vučić je dejal, da je "bolje biti član kluba kot ne", sredi razprave pa je odhitel na telefonski pogovor z nemško kanclerko Angelo Merkel pred nadaljevanjem prestavljenih pogajanj med Beogradom in Prištino v Washingtonu.

"Če Zahodni Balkan ne bo v našem taboru, bomo imeli velike težave," je na BSF-ju poudaril tudi posebni predstavnik EU-ja za dialog Beograd – Priština in druga regionalna vprašanja Zahodnega Balkana Miroslav Lajčak, ki si želi jasne evropske perspektive za regijo.

Direktorica IMF-a: Odziv na pandemijo fantastičen

Prek videopovezave se je uvodnega panela udeležila tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva. Čeprav bo kar 170 držav v svetu letošnje leto končalo revnejših, kot ga je začelo, je bil odziv na pandemijo po njenih besedah "fantastičen", saj se je z velikimi finančnimi spodbudami po svetu preprečil "plaz stečajev".

Italijanski premier Giuseppe Conte, ki se je tako kot Georgieva razprave udeležil prek videopovezave, je poudaril, da sta solidarnost in kohezivnost EU-ja boljši odgovor na krizo kot nacionalistični odgovori.

Borrel in zunanji ministri: Ključno je gospodarsko okrevanje

Na ministrskem panelu so se navzoči voditelji diplomacij strinjali, da bo v prihodnjih mesecih ključna obnova gospodarstev, ki jih je pandemija covida-19 močno prizadela.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je poudaril, da bodo ekonomske težave imele socialne in morda tudi politične posledice, vendar se je najprej treba spopasti z gospodarskimi posledicami. "Potrebnih bo veliko investicij, ohraniti bo treba prihodke ljudi in kapital podjetij," je poudaril.

Tudi on je poudaril pomen sklada za obnovo Evrope v vrednosti 750 milijard evrov, o katerem so se voditelji držav članic dogovorili julija. Ključna je dokončna potrditev sklada prihodnji mesec, izvedba pa ne bo lahka, meni Borrel.

Logar: Olajšanje postopkov za črpanje kohezijskih sredstev

Slovenski zunanji minister Anže Logar se je strinjal, da bo gospodarstvo ključno v prihodnjih mesecih. Za izkoriščanje sredstev iz evropskega sklada je po njegovem mnenju ključno, da imajo države stabilne vlade, ki gledajo v prihodnost.

"Treba je vlagati v projekte, ki bodo imeli v prihodnjih letih dodano vrednost za Slovenijo," je poudaril in dodal, da ima Slovenija v svojem programu predsedovanja Svetu EU-ja v drugi polovici prihodnjega leta tudi olajšanje postopkov za črpanje kohezijskih sredstev.

Zunanji minister Anže Logar je v svojem govoru med drugim dejal, da je postalo gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državami bolj tekmovalno, zaščitniško in nepredvidljivo. Med grožnje za svetovno varnostno okolje je vključil tudi prihod prebežnikov.

Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, bo morala po Logarjevih besedah Unija svoja prizadevanja usmeriti v izboljšanje mehanizmov za učinkovitejše odzivanje na krize, ki jih povzročajo pandemija, kibernetske grožnje in demografske spremembe. Minister je dodal, da moramo okrepiti odpornost proti, kot je dejal, migracijskim pritiskom, ki jih povzročajo vojne in podnebne spremembe.

Po ministrovem mnenju se moramo osredotočiti na varovanje svojih demokracij, vrednot in svoboščin, pri tem pa upoštevati različne zgodovinske izkušnje evropskih držav, so še zapisali na ministrstvu.

Vodja madžarske diplomacije Peter Szijjarto je ob tem poudaril, da bi moral EU v času gospodarskega okrevanja sprostiti določena pravila, na primer glede državnih pomoči. "Verjamem, da je lahko Unija močna, samo če so močne države članice. Interes institucij EU-ja mora biti okrepitev držav članic," je dejal.

Tudi češki zunanji minister Tomaš Petriček se je strinjal z drugimi kolegi, da bo treba okrepiti gospodarstvo, modernizirati industrijo in jo narediti bolj zeleno.

Podobno je menil hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, ki se je zavzel za zmanjšanje razlik med državami. Sodelovanje in poenotenje med njimi bi lahko med drugim okrepili s povezljivostjo na področju prometa in digitalizacije. S tem bi spodbudili tudi gospodarstvo.

Poljska bolj naklonjena regionalnemu sodelovanju

Pomen prometne in energetske infrastrukture je poudaril poljski minister za zunanje zadeve Zbigniew Rau, ki je sicer bolj naklonjen regionalnemu sodelovanju, med drugim v pobudi Tri morja. "Potrebujemo vizijo, moramo verjeti v skupne cilje, regionalne in evropske," je dejal.

Državna sekretarka na nemškem zunanjem ministrstvu Michelle Müntefering pa je v videopovezavi opozorila, da ne smemo pozabiti na civilno družbo, ki sodeluje pri spopadu s pandemijo. "Mislim, da morajo politični voditelji nadaljevati duh gradnje, in ne delitev," je še dejala.

Vodja slovaške diplomacije Ivan Korčok pa je povedal, da se popolnoma strinja s potrebo po tem, da je treba storiti vse za gospodarstvo, vendar je poudaril, da smo ob tem tudi v drugem valu pandemije.

Pahor ob odprtju BSF-ja pozval k enotnosti Evropske unije

Predsednik države Borut Pahor je v govoru ob odprtju 15. Blejskega strateškega foruma pozval h krepitvi enotnosti EU-ja in dejal, da lahko temeljne usmeritve slovenske zunanje politike ostanejo iste.

Pahor je v nagovoru opozoril, da se bosta morali Evropa in z njo Slovenija pripraviti na obdobje po pandemiji covida-19. "Tako imenovana nova normalnost bo prinesla politične, ekonomske in socialne spremembe. Vplivala bo veliko obsežneje od neposrednih zdravstvenih posledic," je opozoril.

Vendar pa to po njegovem mnenju ne potrebuje sprememb temeljnih usmeritev slovenske zunanje politike. "V mislih imam privrženost multilateralizmu, aktivnemu članstvu v EU-ju in Natu, transatlantskemu sodelovanju, negovanju dobrososedstva, mirnemu reševanju sporov in aktivnemu sodelovanju pri varovanju svetovnega miru in varnosti," je poudaril predsednik.

"Slovenija želi biti v jedru razvite, poglobljene in razširjene Evropske unije," je poudaril. "Temeljne usmeritve naše evropske in zunanje politike zadoščajo kot vodilo za naša ravnanja tudi v obdobju po covidu-19," je poudaril predsednik in se zavzel "za poglobljeno in enotno Evropsko unijo".

Hkrati je pozval vse članice EU-ja k prizadevanju, da bi Unijo še dodatno utrjevale, ne pa ogrožale njene enotnosti. Čeprav so med nami pomembne razlike, zlasti glede kulturne identitete, pa "je med nami veliko več tistega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas ločuje", je poudaril Pahor.

Spomnil je tudi na spravno dejanje med Slovenijo in Italijo ob letošnji 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. "Za naše skupno življenje, v nacionalnem in evropskem okviru je zelo pomembno, da se znamo vživeti v bolečino drugega. Ne moremo spreminjati preteklosti, lahko pa spremenimo prihodnost," je še dejal slovenski predsednik in se zavzel, da bi lahko tudi izkoristili krizo covida-19 "za iskanje svežih rešitev, praktičnih in strateških".

Janša na dvostranskih pogovorih

Premier Janša je imel ob robu foruma tudi dvostranske pogovore z vsemi predsedniki vlad, ki so prispeli na Bled.

Premierja Slovenije in Hrvaške sta spregovorila predvsem o medsosedskem sodelovanju in ukrepih zoper epidemijo koronavirusa. Plenković je zjutraj ob prihodu na Bled dejal, da bo z Janšo govoril tudi o tem, da se na t. i. rdeče sezname območij, kjer je visoko tveganje okužbe z novim koronavirusom, uvrsti posamezne hrvaške županije, in ne celotne države.

Forum bo sicer v nasprotju s prejšnjimi leti potekal le en dan. Strogi pa bodo tudi zaščitni ukrepi pred širjenjem koronavirusa. V živo si bodo razprave lahko ogledali le povabljeni, drugi pa po videopovezavi.