Gre sicer za edini lokal v središču glavnega mesta, ki je vse dni v letu odprt 24 ur na dan – oziroma je bil tako odprt vse do tega tedna, ko je v senci javnega prerekanja o nošenju mask začel veljati odlok, ki je skrajšal delovni čas po vsej državi.
Opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih je po novem zaradi omejevanja širjenja novega koronavirusa namreč dovoljeno le med 6. in 22.30.
Nekateri lokali so bili še pred tem novim pravilom takrat že tako in tako zaprti, številnim pa je to odneslo lepo število gostov in seveda prometa. Za Hisena Ajdinija, ki je najemnik lokala na Trgu OF že deset let, to pomeni, da se je njegov obratovalni čas zdaj skrajšal kar za sedem ur in pol.
Brez plesa in zabav
Kljub drugačni predstavi zaradi dolgega delovnika ne gre za nočni klub, pojasnjuje gostinec. "To je dnevno-nočna kavarna, nikoli nismo imeli plesov, glasbe v živo, didžeja, zabav. Samo običajne radijske postaje," pravi.
Tudi sredi noči je bilo tam mogoče srečati ljudi, ki so sami za svojo mizo pili kavo in pogosto nekaj čakali – avtobus, vlak, GoOptijev kombi, voznika iz Prevozov.org ...
Pred pandemijo novega koronavirusa so tam delali trije redno zaposleni delavci, ki so jim pomagali še trije študenti. "To, kar je bilo obljubljeno, je bilo od države tudi narejeno," glede pomoči za gostince v času, ko je bila uradno razglašena epidemija, priznava Ajdini.
Toda, tudi ko so lahko od začetka maja gostinski lokali spet začeli streči na zunanjih terasah, nato pa sčasoma še v notranjosti lokalov, niso prišli spet na zeleno vejo. "Promet je upadel za več kot 60 odstotkov. Nisem si predstavljal, da je ta lokacija tako odvisna od potniškega prometa, še posebej mednarodnega in predvsem na Balkan," sogovornik pojasnjuje, kako so tudi po uradnem koncu epidemije sprejeti ukrepi, kot je omejevanje prehajanja meja, negativno vplivali na njihovo poslovanje.
Omejitev velja za vse
Nato pa je na četrtkovi novinarski konferenci uradni vladni govorec Jelko Kacin napovedal, da bodo omejili delovni čas gostinskih lokalov.
Ajdini je najprej v petek poklical na ljubljansko upravno enoto. "Tam so mi namreč izdali odločbo o obratovalnem času, toda gospa na drugi strani mi je rekla, da za zdaj še nič ne ve. Usmerila me je na tržni inšpektorat, kamor sem poklical v ponedeljek. Bili so zelo prijazni, ampak so mi povedali, da omejitev obratovanja velja tudi zame, čeprav ne gre za nočni klub – tukaj je kavarna tako ob treh popoldne kot ob treh ponoči," pravi.
Zanimalo ga je, tudi ali določitev konca obratovanja ob 22.30 pomeni zadnje naročilo pijače ali že odhod zadnjega gosta iz lokala. "Gospa na tržnem inšpektoratu mi je rekla, da moramo mi ugibati, koliko časa se bo stranka zadrževala v lokalu. Da bi bilo najbolje, da zaključimo prodajo že ob 22.00 in imamo nato pol ure, da izpraznimo prostor," pojasnjuje, kako bi v njegovem primeru to pomenilo kar osem ur krajšo prodajo, saj lahko svoja vrata spet odpira šele ob šesti uri zjutraj.
"Prosil sem, če lahko vsaj 'šaltersko' prodajam. Kavo, toast, sladoled. Brez miz in stolov, da strankam to izročam samo skozi okno. Pa so rekli ne, čeprav moram poudariti, da so bili vsi res zelo korektni in prijazni," dodaja.
"Za gostince je to katastrofalno"
Čeprav so od konca maja spet smeli streči tudi v notranjosti lokala, tega vseeno do danes niso storili: "Zaradi varnostnih razlogov, da kdo ne okuži nas, da mi koga ne okužimo."
Poleg izgube prometa bo imel zdaj še dodatne stroške s tem, kako naj ponoči zavaruje lokal. "Do zdaj stroškov varovanja ni bilo, saj smo bili mi v lokalu 24 ur na dan. Zunaj stoji skrinja s sladoledom, vinjeni mimoidoči lahko poškodujejo polivinilne stene terase ali pa se začnejo zbirati tukaj pod streho," našteva Ajdini.
Doda, da stroški niso samo plače delavcev. "Tukaj so še druge položnice, plačilo Sazasu, najemnina za prostor, najemnina za teraso – to smo plačevali tudi takrat med epidemijo, ko smo bili zaprti. Ljubljanska mestna občina je gostince takrat oprostila plačila, a ta prostor na pločniku je v lasti Slovenskih železnic, ki pa tega niso storile, ves čas smo plačevali polno ceno," opisuje težak gostinski kruh v letu 2020.
Tudi glede morebitnih nadomestil države zaradi izpada prihodkov zaradi novega odloka ne ve nič. "Nimamo nobenih informacij, ne vem niti, kam naj se obrnemo," zmajuje z glavo.
"Zdravje je na prvem mestu, ampak poslovno to pelje v kapitulacijo – pa ne drugo leto, še letos," posvari. "Tudi gostincem ob Ljubljanici je promet padel za 50 odstotkov. Pa ni, da le tarnajo, to je realna in dejanska kriza, za nas gostince je to katastrofalno," je še opozoril za MMC.
Ljudje bodo iskali alternative – zasebne zabave
In niso le gostinci v središču Ljubljane tisti, ki obupujejo, tako je po vsej državi, poudarja tudi Blaž Cvar. "Odlok, ki je bil sprejet in je omejil obratovalni čas gostinskih lokalov, sproža med gostinci veliko nasprotovanje. V prvi vrsti se seveda zavedamo pomena zaščitnih ukrepov in nevarnosti širjenja okužbe, vendar že od prvih ukrepov opozarjamo, da morajo biti ti sprejeti ukrepi življenjski," pravi predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS).
Spremenjen odlok
Pol ure časa bodo imeli gostje na voljo, da zapustijo lokale, v katerih strežejo "le preproste jedi, pijače in napitke", kot so kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice ali bari, do ene ure pa bodo imeli čas, da zapustijo gostinske obrate, v katerih strežejo tudi zahtevnejše jedi, kot so restavracije, gostilne ali kmetije, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Očita, da se ti sprejemajo zelo enostransko. "Če mi priznavamo pomen zdravstveni stroki, ko predlaga določene ukrepe, bi tudi ta morala spoznati, da ko se ti ukrepi tičejo posamezne panoge, bi bilo tudi tej panogi treba prisluhniti. Treba bi bilo premisliti, da če je že treba omejiti delovanje gostinskih obratov, da bi se to storilo malce bolj selektivno. Ne pa to storiti kar vsepovprek, in to še v tistem delu in času, ki je za gostince zelo donosen," je jasen.
"Tudi sama strokovna skupina pravi, da druženje pri mizah, ob večerji, ne predstavlja posebnega tveganja. Povedali so, kje pa je drugače, zato smo jim odgovorili, naj tam poskrbijo za nadzor, ne pa da vsem onemogočajo dejavnost," povzame.
V gostinskem združenju menijo tudi, da cilj tega odloka ne bo dosežen. "Če bomo ob tej – za konec tedna zgodnji – uri ljudi metali na cesto, bodo pač poiskali alternative, in to bodo najverjetneje zasebni prostori, kjer pa se nadzor nad zaščitnimi ukrepi in zahtevano razdaljo sploh ne bo mogel izvajati," opozarja sogovornik.
Ob tem je spomnil, da gostinski lokali v Sloveniji nikoli niso bili omenjeni kot žarišča okužb – v nasprotju z zasebnimi zabavami kot na primer praznovanje 50-letnice v Hrastniku in 80-letnice v Mariboru.
"Nihče nas ni nič vprašal"
V sredi popoldne smo se z njim pogovarjali po sestanku strokovnega sveta za turizem, ki ga je imenoval minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Gre za posvetovalno telo, kjer se pred sprejemanjem posameznih protikoronskih svežnjev – vlada je zvečer sprejela že petega – člani posvetujejo o tem, ali gredo ukrepi pomoči v pravo smer.
Gostinci sicer pravijo, da je bilo nekaj ukrepov pomoči pozitivnih, a menijo, da so jih bili sami razen tistih splošnih, ki so veljali za vso gospodarstvo, deležni premalo. Predvsem na podeželju in tam, kjer turistični boni kot največkrat izpostavljen ukrep niso zaživeli, razmišljajo, kako preživeti.
Na omenjenem sestanku na ministrstvu so opozorili na pomanjkanje dialoga.
"Da se na eni strani stroka, ki te ukrepe predpisuje, in na drugi strani tisti, ki nas ti ukrepi omejujejo, v prihodnje pred sprejemanjem teh ukrepov vendarle sestanemo, pogovorimo in dosežemo nekakšen konsenz, ki bo vsaj delno rešil negativen položaj, kot se je pokazala zdaj. Med gostinci namreč vlada ogromno nezadovoljstva, revolt pravzaprav, pozivi k uporu. Mi si takih situacij ne želimo, radi bi, da se zadeve rešijo na ta način, da vendarle opravljamo svojo dejavnost čim bolj nemoteno," nezadovoljstvo zaradi omejevanja delovnega časa opisuje Cvar.
"Med sklepi sestanka se je znašel tudi ta, da bo ministrstvo poskrbelo, da se sestanemo z NIJZ-jem in morebiti tudi s strokovno svetovalno skupino pod vodstvom Bojane Beović, da vendarle najdemo skupni jezik in morda tudi v prihodnje pred sprejemanjem ukrepom pridemo do primernejših rešitev," pravi sogovornik, ki pričakuje, da se bo to zgodilo v roku enega tedna.
Nekaj več časa, a ni izključena niti ustavna presoja
Povedal je pa tudi nekaj dobrih novic za gostince – napovedan je namreč popravek tega odloka na vsaj nekatere njihove pripombe: "Da smo tukaj popolnoma izpustili pripravo hrane v proizvodnih obratih za nočne izmene delavcev, pa glede dostave hrane. In tudi kar se tiče časa, ki je v Pravilniku o obratovalnih časih predviden za praznjenje prostora – bari in lokali s preprosto ponudbo bi imeli pol ure časa za praznjenje od 22.30 najprej, gostilne in restavracije, kot v pravilniku določa člen, pa eno uro."
V praksi to pomeni, da bi se tudi ponoči lahko pripravljale malice za delavce, čas za dostavo hrane na dom bi se podaljšal, gostje bi lahko ob 22.30 naročili še zadnjo rundo in v lokalu ostali do 23.00, v restavraciji pa do 23.30.
Kar pa morda za vsem gostincem vseeno ne bo zadostovalo. "Če bodo tisti, ki so najbolj zrevoltirani, pripravljeni poseči na pravno področje upravičenosti sprejemanja odloka, kot je tale, ki povzroča gospodarsko škodo v času, ko epidemija ni razglašena, ne izključujejo niti vlaganja pobude za ustavno presojo," napoveduje Cvar, ki ne izključuje niti podobnih opozorilnih akcij, kot je bila na Hrvaškem, ko so gostinci sredi dneva za eno uro popolnoma nehali streči.
Če že, potem vsaj do enih zjutraj
Omejevanju obratovalnega časa gostinci torej ne bodo preprosto kar prikimali. "Če se že sprejme tak odlok, potem želimo, da se omeji – če je že to nujno potrebno – le tisti segment gostinstva, za katerega oni trdijo, da je tvegan, ne pa kar vse na splošno. Sedenje za mizo brez telesne dejavnosti ni sporno. Oni pravijo, da so sporni predvsem lokali, kjer druženje poteka brez varnostne razdalje. Lokali, ki sicer niso registrirani kot nočni klubi in diskoteke, pa vendarle pride do prepevanja in pozibavanja ob glasbi med stoječimi gosti, ki so blizu drug drugemu. Ampak to morajo sami prepoznati, kje so taki lokali, ki predstavljajo tveganje za širjenje okužb, to je tudi njihovo delo," Cvar poziva stroko.
"Če pa ne vidijo druge rešitve, da bi to omejili selektivno, potem najostreje nasprotujemo, da je to tako zgodnja ura. Avstrijci, denimo, imajo splošno omejitev obratovalnih časov, ampak je to od pete ure zjutraj do ene ure zjutraj, zato večina gostinstva tam ne čuti, da je ogroženo poslovanje," pojasnjuje sogovornik in ob tem dodaja, da so se severni sosedi tega lotili tudi tako, da omejujejo glede na tveganje v posamezni regiji. "Zakaj bi kaznovali skupek občin ali upravno enoto, ker je zelo malo aktivno okuženih," se sprašuje.
Vprašanje preživetja
"Govorimo o panogi, ki je bila v zadnjih mesecih zelo prizadeta – sploh tam, kjer turistični boni kot eden izmed najpomembnejših ukrepov pomoči niso učinkovali. Gre za eksistenčno vprašanje, tukaj se ne pogovarjamo o upadu prometa za odstotek, dva, tri," dodaja na koncu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje