Etnično armenske oblasti Gorskega Karabaha so poročale o raketah in obstreljevanju z azerbajdžanske strani. Na drugi strani pa je obrambno ministrstvo v Bakuju očitalo Armeniji, da je streljala prva. Prizadeta je pokrajina Terter.

"To je absolutna laž. Azerbajdžan pripravlja teren za agresivna dejanja proti mirnim krajem," je dejala tiskovna predstavnica armenskega obrambnega ministrstva. Po njenih besedah je Azerbajdžan pripravljen na napad z vseh strani.

Oblasti v Gorskem Karabahu so še sporočile, da je bilo v spopadih ubitih že 31 civilistov. Poročajo tudi o novih 17 žrtvah med vojaki. Število mrtvih karabaških vojakov se je tako od začetka spopadov 27. septembra povzpelo na 542, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.

Azerbajdžan medtem podatkov o žrtvah v svojih vrstah ne sporoča, je pa tudi na njihovi strani umrlo več civilistov.

Armenski premier Nikol Pašinjan je opozoril, da se ne upošteva prekinitve ognja. O tem sta se dogovorila zunanja ministra obeh sprtih držav v okviru posredovanj Moskve, veljati pa je začela prejšnji konec tedna.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek znova pozval k upoštevanju dogovora.

Tudi ZDA pozivajo k spoštovanju prekinitve ognja

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je Azerbajdžan in Armenijo pozval k spoštovanju prekinitve ognja na območju Gorskega Karabaha. "ZDA pozivajo Azerbajdžan in Armenijo k spoštovanju prekinitve ognja, kot sta se dogovorila, in naj ustavita napade na območja s civilisti, kot sta mesti Gandža in Stepanakert. Obžalujemo izgubo človeških življenj in ostajamo zavezani mirni rešitvi," je Pompeo zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze. Območje je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana.