Pismo na štirih straneh, zapisano v angleščini, je med drugim naslovil na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, nemško kanclerko Angelo Merkel, saj Nemčija trenutno predseduje Svetu EU-ja, in prihodnjega predsedujočega, portugalskega premierja Joseja Costo, kopije pisma pa je poslal predsednikom vlad in držav Evropske unije.

Zapisal je, da številni mediji in nekatere politične skupine v Evropskem parlamentu grozijo z uporabo instrumenta, ki ga napačno imenujejo vladavina prava, da bi z večinskim glasovanjem disciplinirali posamezne države članice. Dodal je, da je treba po celotni Evropski uniji spoštovati vladavino prava, a da "diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, ampak na politično motiviranih kriterijih, ne moremo imenovati 'vladavina prava'".

Sorodna novica Koalicijske partnerice zavračajo vsebino pisma, iz opozicije pozivi k Janševemu odstopu

Vladavina prava po definiciji pomeni, da o sporih odloča neodvisno sodišče in ne politična večina ali katera koli druga institucija. "Če politično telo svojo odločitev imenuje vladavina prava, naredi že prvi korak stran od realnosti," je ocenil. A Evropska unija temelji na vladavini prava: na ločitvi izvršne, zakonodajne in sodne veje oblasti. Država, katere politični sistem ne temelji na demokraciji in vladavini prava, sploh ne izpolnjuje vseh pogojev za članstvo, je spomnil.

"Slovenija postane previdna, ko se sklicujejo na vladavino prava"

"Tisti med nami, ki smo del življenja prebili pod totalitarnimi režimi, vemo, da se odstopanje od realnosti začne, ko procesi ali ustanove dobijo imena, ki pomenijo ravno obratno od njihovega bistva," je zapisal.

Slovenija ima veliko razlogov za to, da postane previdna, ko se različne politične skupine v Evropskem parlamentu sklicujejo na vladavino prava, piše. In omeni, da smo bili leta 2014 v Sloveniji "priča ukradenim volitvam s pomočjo drastične zlorabe državnih ustanov", nobena od institucij EU-ja pa se takrat ni odzvala niti z enim samim opozorilom. Še huje, je zapisal premier, ključni akterji zlorabe so bili povabljeni, naj prevzamejo visoke položaje v evropskih ustanovah.

Evropski parlament ni želel o tem niti razpravljati, ker za uvrstitev te teme na program ni bilo zadostne večine. Obenem je bilo in je še veliko razprav o stanju demokracije na Madžarskem in Poljskem. "Sprožili so celo postopek po 7. členu pogodbe o EU, čeprav v nobeni od teh držav ni bilo in še zdaj ni zlorabe sodstva za politične cilje in nobena ni imela niti enega političnega zapornika, kaj šele primera kraje volitev kot v Sloveniji," je opozoril.

Zapisal je še, da vladavina prava po definiciji pomeni, da o sporih odloča neodvisno sodišče in ne politična večina ali katera koli druga institucija. "Če politično telo svojo odločitev imenuje vladavina prava, naredi že prvi korak stran od realnosti," je ocenil. A Evropska unija temelji na vladavini prava: na ločitvi izvršne, zakonodajne in sodne veje oblasti. Država, katere politični sistem ne temelji na demokraciji in vladavini prava, sploh ne izpolnjuje vseh pogojev za članstvo, je spomnil.

"Prihodnji dnevi bodo ključni za dosego pravičnega in uravnoteženega dogovora"

V pismu je še poudaril, da pogodba o Evropski uniji ne dovoljuje diskriminacije nobene države članice na politično zahtevo druge članice ali katere koli evropske institucije.

"S sledenjem napačni smeri nam dobra prihodnost za celo in svobodno Evropo polzi iz rok," je posvaril premier.

Opozoril je še, da je "morje zadosti razburkano že brez težav, ki jih povzročamo sami sebi". Ob tem je omenil velik vpliv Kitajske, veliko razdeljenost ZDA po volitvah, rusko zunanjo politiko in teroristične napade v EU-ju.

"Zato bolj kot kadarkoli potrebujemo enotnost glede tega, kam smo namenjeni. Potrebujemo spoštovanje drug drugega. Potrebujemo skupno obrambo dostojanstva vseh volivcev v vseh državah članicah Unije. Potrebujemo evropske institucije, ki se ne bi vmešavale v notranjepolitične konflikte držav članic," je zapisal Janša. Dodal je, da moramo spoznati, da temelj EU-ja ni denar, temveč vrednote in da vrednot ne moremo izsiliti z denarjem.

"Dilema, ki je pred nami, je zelo preprosta. Spoštovanje dogovora z julijskega vrha je odgovoren pristop k dobri prihodnosti EU. Nespoštovanje pa je ravno nasprotno," je še poudaril Janša.

Pismo je končal z opozorilom, da bodo prihodnji dnevi ključni za dosego pravičnega in uravnoteženega dogovora, ki bo temeljil na julijskem dogovoru voditeljev Unije. "Samo s hitrim končanjem tistega, kar smo začeli julija, bomo lahko izpolnili visoka pričakovanja ter tlakovali pot k močnejši Evropi v obdobju po pandemiji," je navedel.

"Ker smo pod časovnim pritiskom, sem prepričan, da se bomo z dodatnimi prizadevanji za sodelovanje vseh izognili nadaljnjim zamudam, kar bo vodilo v trden dogovor, s katerim bomo ostali združeni proti nejasnostim, ki nas čakajo v prihodnjih tednih in mesecih," je sklenil slovenski premier.

Janša: Slovenija predlagala, da se poišče kompromis na podlagi julijskega dogovora

Pozneje je na svoji Facebookovi strani pojasnil, da Slovenija na ponedeljkovi seji stalnih predstavnikov članic pri EU-ju ni vložila oziroma napovedala veta. "Predlagali smo, da si pred končnim odločanjem v predlagani smeri in posledično neizogibno blokado EU-sredstev za vse vzamemo dodaten čas in poiščemo kompromis na podlagi julijskega dogovora," je zapisal.

"Moje pismo je poskus klica k razumu. Za prihodnost EU smo soodgovorni. Dolžni smo misliti tudi z lastno glavo," je poudaril.

Na podlagi pogodbe o EU-ju lahko vsaka članica povsem legalno in legitimno vloži veto povsod, kjer je za skupno odločitev potrebno soglasje, je dodal Janša.

"Je tako težko razumeti, da to v tem primeru pomeni najmanj zastoj pri okrevanju po epidemiji? In da nobene suverene države v EU-ju ne boste pri pomembnih zadevah nikoli mogli prisiliti, da počne nekaj, kar je v nasprotju z njenimi interesi? In da je v interesu Slovenije, da do tega zastoja ali še česa resnejšega ne pride?" je vprašal.