Prestolnica je že zasijala v prazničnih lučeh, danes so jih prižgali v širšem središču Ljubljane, a namesto slovesnega prižiga, ki ga je v preteklih letih pospremila velikanska množica ljudi, so delavci javne razsvetljave lučke prižigali postopoma čez dan.

Na Turizmu Ljubljana o preostalih dogodkih še nočejo govoriti, saj še vedno čakajo na smernice NIJZ-ja. Upajo, da bodo lahko postavili vsaj praznične stojnice, če že preostalega dogajanja skoraj zagotovo ne bo (odpovedali so že tradicionalni Miklavžev sprevod in Miklavžev sejem, jasno je tudi, da tokrat zaradi epidemije ne bo koncertov ...). Bodo pa najemnikom stojnic zaračunali le četrtino lanske cene.

Kot je poročala novinarka TV Slovenija, Alenka Bevčič, o številkah glede turističnega izpada na Turizmu Ljubljana še nočejo govoriti, a bo zagotovo ogromen, saj je bila Ljubljana v pretekih letih namreč med najbolj obiskanimi prestolnicami v decembru.

Med skulpturami tudi zmaga nad virusom

Urban Modic, ki nadgrajuje delo pokojnega očeta, slikarja Zmaga Modica, je obljubil, da je v središču Ljubljane, kljub zaostrenim razmeram zaradi epidemije, znova mogoče kaj videti. Okrog 50 kilometrov lučk osvetljuje širše središče mesta, s praznično okrasitvijo so želeli meščanom povrniti vsaj delček nekdanje normalnosti in vliti izgubljeno upanje.

"Letos je naslov Naj živi!. Želimo počastiti življenje na sploh, s poudarkom na človečnosti, ki je letos na preizkušnji. Veliko je originalnih skulptur, ki jih je zasnoval moj pokojni oče, nekaj pa je tudi novosti. Uprizorili smo tudi boj z virusom oziroma že zmago nad njim – prikazali smo, kako protitelesa obkrožijo virus, tako da ga bomo lahko vsaj na simbolni ravni odstranili," je dejal Urban Modic za TV Slovenija.

Svetlobne postavitve Lumina odpirajo Vilinsko mesto v Mariboru

V Mariboru so danes prižgali svetlobne postavitve Lumina, ki zadnja leta poživljajo praznično vzdušje v mestu. S tem se je začel festival ustvarjalnosti, doživetij in svetlobe Vilinsko mesto, ki pa bo letos zaradi epidemije covida-19 v omejeni, za zdaj predvsem individualni ali spletni, izvedbi. Festival bo trajal do 28. decembra.

Svetlobne instalacije, ki osvetljujejo javni prostor s sodobno umetnostjo, so zažarele na več kotičkih mariborskega mestnega jedra. Med letošnjimi novostmi je Vilinski klobčič, ki sta ga avtorici Teja Lozar in Manica Musil zapredli v krošnjo drevesa na Židovskem trgu. Pripravili so tudi različna doživetja, ki pa jih bodo obiskovalci doživljali sami, na primer Iskanje zakladov s križanko v žepu in samostojne Rajzefibrove sprehode po mestu.

Vilinsko mesto je program, ki se osredotoča na manjše, intimnejše dogodke, medtem ko je program Čarobnega decembra rezerviran za množičnejše prireditve v Mariboru. Njegovo letošnjo vsebino bodo javnosti predstavili prihodnji teden.

"Organizatorji želimo Mariborčanom omogočiti prijetno, predvsem pa varno doživetje prazničnega Maribora. Poskrbeli bomo, da bo mestno jedro zasijalo v privlačni praznični podobi in bo ponudilo kakovostne vsebine, katerih obseg in način izvedbe bomo sproti prilagajali veljavnim ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa," so povedali v mariborskem zavodu za turizem.

Prižig praznične osvetljave v mariborskem mestnem jedru je predviden 3. decembra. Ta dan naj bi zaživelo tudi osrednje prizorišče prazničnega Maribora, ki bo letos na pred kratkim obnovljenem Glavnem trgu, kjer bo po zdaj znanih podatkih vse do 30. decembra božično-novoletna tržnica z darilnim programom.

Pomemben del decembrskega dogajanja v Mariboru je vsako leto prihod Dedka Mraza s Pohorja, a bo ta letos drugačen. Kot napovedujejo v Zvezi prijateljev mladine Maribor, otroci dobrega moža letos ne bodo mogli pričakati na Snežnem stadionu, ampak bodo lahko njegov prihod spremljali prek televizije, in sicer v soboto, 12. decembra.

Bled: Brez velikega rdečega stola

Na Bledu so se praznične luči že zasvetile, a spremljajočih prireditev in dogodkov ob tem tokrat ne bo. Obiskovalce bodo v Zdraviliškem parku pozdravile jaslice v naravni velikosti, ki so jih izdelali v slikarskem društvu Atelje Bled, še vedno pa bo na Jezerski promenadi tudi največja naravna okrašena jelka v Sloveniji. Ne bo pa ogromnega, kar eno tono težkega blejskega rdečega stola, saj glede na vsa priporočila NIJZ-ja v tem času njegova uporaba ne bi bila varna.

Celje: Energetsko učinkovita okrasitev

V Celju bodo božično-novoletno razsvetljavo prižgali v soboto, svetila bo do 6. januarja. Zaradi obnovitvenih del na pročeljih in drugih gradbenih del osvetlitev mesta vsako leto prilagodijo razmeram, vendar glavnina ostaja enaka. Na Krekovem trgu, pred Knežjim dvorcem, Pokrajinskim muzejem Celje, pri fontani pri kinu Metropol, pri Marijinem znamenju na Glavnem trgu in na Starem gradu Celje bodo praznično vzdušje ustvarili z videoprojekcijami.

Letošnja novost bodo šopki iz smrečja, ki jih bodo namestili na droge v mestu in bodo okrašeni z bučkami in pentljami. Celje bodo okrasili tudi s smrekami. Za krasitev mestnega jedra so si v podjetju Zeleno drevo izposodili 30 živih smrek, ki so posajene v lonce in so visoke od 180 do 220 centimetrov. Podjetje jih bo spomladi znova zasadilo v zemljo.

Celjska občina si prizadeva, da je praznična okrasitev energetsko učinkovita. Dotrajane okrasne svetlobne elemente tako nadomešča z LED svetlobnimi lučkami, ki so energetsko najučinkovitejše, za krasitev pa uporabljajo tople barve.

Kranj: Smreki sta podarili občanki

V starem Kranju že stojita novoletni smreki iz Besnice in Preddvora. Mestna občina Kranj in Zavod za turizem in kulturo Kranj (ZTKK) sta namreč pozvala občanke in občane, naj Kranju podarijo božično drevo. Akcija je naletela na dober odziv, izbor je potekal med 12 smrekami. Za najveličastnejši sta se izkazali smreka Ivanke Kuralt iz Besnice in smreka Jutte Marie Auersperg iz Preddvora. Prva meri 13 metrov v višino, stala bo na trgu pred Prešernovim gledališčem, druga je visoka kar 18 metrov, krasila pa bo Glavni trg.

Novoletni smreki bosta zažareli v četrtek, 3. decembra, ko bodo v Kranju prižgali praznične luči. Letos bo zaradi situacije v povezavi s covidom-19 decembrski program, ki bo zahteval medosebno razdaljo, drugačen, zato tudi množičnega dogodka ob prižigu luči ne bo. Bo pa mesto, sicer z dodatnim poudarkom na okrasitvi, ponudilo prijeten sprehod v krogu najbližjih, s katerimi si bo mogoče pričarati vsaj kanček prazničnega razpoloženja.

Koper: Upajo na postavitev drsališča

Tudi praznična razsvetljava v Kopru bo predvidoma zažarela v prvih dneh decembra. Če bodo razmere dopuščale, bo občina skupaj s tamkajšnjim zavodom za mladino, kulturo in turizem v mestu postavila tudi drsališče, organizirala praznični sejem in poskrbela za spremljevalni program.

Letos so se odločili za dokup elementov za okrasitev Prešernovega trga, Kardeljeve ploščadi, Verdijeve ulice in Titovega trga ter dela Pristaniške ulice, ki v preteklih letih niso bili okrašeni oziroma so bili okrašeni le delno, in tako smiselno zaokrožili okrasitev strogega mestnega jedra Kopra. Za to so namenili dobrih 140.000 evrov.

Okrasna mestna razsvetljava, ki obsega več kilometrov utripajočih svetlobnih verig, svetleče elemente z živalskimi motivi in pravljične figure različnih oblik ter umetniške svetlobne instalacije v toplih in hladnih odtenkih, bo mestu tudi letos vdihnila praznični pridih.

Lebdeči baloni v Murski Soboti

Na Mestni občini Murska Sobota obljubljajo, da bo mesto še lepše okrašeno še kot doslej. Okrasitev bodo med drugim dopolnili z novimi in unikatnimi svetlobnimi elementi na prenovljeni Slovenski ulici, piše sobotainfo.

Ker bo mesto gostilo svetovno balonarsko prvenstvo, se je porodila zamisel, da bi glavni element novoletne dekoracije lahko bili zračni baloni.

V praznične luči bo odeto še ožje mestno središče na naslednjih ulicah in trgih: Kocljeva, Slomškova in Štefana Kovača, Trg zmage, Trubarjev drevored in drevored Martina Luthra. Tudi v letošnjem letu bo na Trgu zmage najmlajše čakala Pravljična dežela z motivi likov iz klasičnih pravljic.

Praznične luči bodo zasvetile 5. decembra.