Po Žvegličevih besedah so poleg področja govejega in prašičjega mesa od izbruha epidemije slabe razmere tudi v vinogradništvu in zelenjadarstvu. Skrbijo jih med drugim tudi napovedi za sadjarski sektor, hitro pa se lahko poslabšajo tudi razmere v mlečnem sektorju.

Najdlje trajajoča kriza je v sektorju govejega mesa. Odkupne cene so padle aprila, od takrat njihovih bistvenih popravkov ni bilo, cene v maloprodaji pa so se zvišale, je opozoril. Potem ko so odkupne cene upadle tudi pod tri evre za kilogram, je trenutna povprečna cena od tri do 3,10 evra in je stabilna.

"V EU-ju je povprečna odkupna cena govejega mesa pri približno 3,5 evra, zato je jasno, kakšne so izgube slovenskih rejcev," je opozoril in dodal, da se je pojavilo celo to, da so cene na trgih, kjer so bile vedno nižje kot v Sloveniji, višje.

Močno so upadle tudi cene prašičjega mesa, kjer dodatno težavo predstavlja odlašanje z odkupom, zaradi česar živali čakajo v hlevih in izgubljajo kakovost mesa, je opozoril. Rejcem preglavice povzroča tudi podražitev cen krme.

Od živilske industrije v KGZS-ju pričakujejo, da bo takoj pristopila k pogajanjem s svojimi kupci za zagotovitev ustreznega razmerja cen v verigi. "Pričakujemo, da bo takoj začela plačevati odkupne cene v višini lastne cene za posamezne produkte," je dejal.

Od trgovcev pričakujejo zmanjšanje uvoza in prednostno kupovanje slovenskih proizvodov, pomagati pa bi morala po njihovih besedah tudi država.

"Država naj opravi celovito analizo strukture cen v verigi za zadnjih sedem mesecev letošnjega leta in analizo masnih tokov v letošnjem letu ter preveri morebitno zlorabo moči nad šibkejšimi deležniki v klavnicah in pri trgovcih," je dejal.

Zahteve po temeljitem nadzoru označevanja mesa

Od pristojnih državnih organov poleg tega pričakujejo temeljit nadzor nad označevanjem mesa in masnimi bilancami ter preverjanje morebitnih nepoštenih praks v mesni verigi.

Promocija kmetijskih pridelkov in izdelkov je po Žvegličevih besedah dobrodošla, vendar le, če so pred tem urejene razmere na vseh področjih. "Denar, ki ga država namenja za promocijo, bi moral biti zato v tem trenutku namenjen izključno seznanjanju potrošnikov s tem, od kod prihaja hrana na slovenskih trg, kakšne kakovosti je in ali so posamezni deležniki v agroživilski industriji pravično obravnavani," je poudaril.

Žveglič opozarja, da so kmetje obupani, pri čemer predvsem manjše kmetije vse pogosteje razmišljajo o opuščanju dejavnosti. Nekatere se celo zadolžujejo za pokrivanje tekočih stroškov. "Smo na točki, ko lahko poceni uvoz uniči slovensko rejo," je poudaril.