V petek bo sestanek Ekonomsko-socialnega sveta, na katerem bodo partnerji govorili tudi o možnosti, da bi ob novem letu zamrznili minimalno plačo, torej o predlogu, zaradi katerega sindikati napovedujejo splošno stavko. O tem bo vlada predvidoma odločala čez en teden, ko bo sprejemala sedmi protikoronski paket.

"V točki, kjer govorimo o zamrznitvi minimalne plače, kar bi pomenilo, da z januarjem tisti zaposleni, ki prejemajo manj kot 940 evrov bruto, ne dobijo pričakovanega dviga, kar je približno 100 evrov v bruto znesku, kompromis ni mogoč," je odvrnila predsednica Zveze svobodnik sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič in dodala, da obstajajo druge rešitve, vendar ne "na področju prejemkov najnižje plačanih". To je za sindikate "točka preloma", zato so tudi začeli aktivnosti glede same stavke.

Sindikati prepričani, da bo zamrznitev minimalne plače pomenila zamrznitev vseh plač

Minimalna plača je kamen spotike od trenutka, ko jo imamo, je spomnila Jerkičeva in dodala, da so vsako leto težave z njeno uskladitvijo, hkrati imajo sindikati težave tudi s kolektivnimi pogajanji. "Minimalna plača je tisto spodnje plačno dno, ki na eni strani zagotavlja spodobno plačilo, na drugi strani pa uravnava tudi druge plače." Kot je poudarila, je odziv sindikatov tokrat večji, ker so prepričani, da bo zamrznitev minimalne plače pomenila zamrznitev vseh plač.

Na drugem bregu so predstavniki gospodarstva. Ali je predlog sedmega protikoronskega paketa ukrepov za njih sprejemljiv? "Če govorimo o opciji premika uveljavitve minimalne plače, potem da, če govorimo o kriznem dodatku za zaposlene z najnižjimi plačami, tudi da. Verjamemo, da je lahko v tej kombinaciji zgodba zmagovita za vse, ker se nikomur nič ne jemlje, ampak celo daje. Verjamemo, da je to ena od poti, s katero lahko ohranimo stabilno gospodarstvo v naslednjem letu, ki bo še vedno zelo naporno. Ko so časi boljši, in bodo boljši, takrat sledimo z dvigi plač," je v Odmevih poudarila Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije.

Šmučeva o "žrtvah dvigov, ki so neobičajno veliki v evropskem prostoru"

Na vprašanje, zakaj je vedno znova problem minimalna plača, pa je Šmučeva navrgla primerjavo s cenami mleka. "Če bi vsako leto cena mleka zrasla za 5, 10, 20 odstotkov, bi se vsako leto tudi o ceni mleka pogovarjali kot o osnovnem življenjskem artiklu. Enako je tudi minimalna plača prag, s katerega se vse ostalo obračunava. Podjetje lahko za plače da le toliko, kot ima prihodkov. Če prometa ne moreš toliko zvišati, da lahko zvišaš tudi plače, se srečaš z dejstvom, da za maso plač lahko daš največ toliko. V kolikor pride zakonska zahteva, da spodnje plače dvigneš, se podjetja znajdejo pred dilemo: ali bodo ukinjala programe in s tem odpuščala delavce ali bodo avtomatizirala in s tem odpuščala zaposlene, ki delajo enostavna dela; ali bodo selila programe v tujino in s tem spet odpuščala zaposlene. Več dajo za en segment zaposlenih in preprosto ostane manj za druge in so žrtve dvigov, ki so neobičajno veliki v evropskem prostoru in gredo na račun preostalih plač," je razložila Šmučeva.

Dodala je, da se strinja z Jerkičevo glede "dostojne" višine najnižje plače. "V Sloveniji smo to dosegli, ker že zdaj dosegamo zahteve evropske direktive, ki sploh še ni sprejeta. Naša plača je za 200 evrov višja od povprečne evropske plače, zato ne moremo govoriti o tem, da jo je treba še dvigniti, da bi bila dostojna. Moramo se pogovarjati o dvigu, ki bo razporejen čez celotno plačno lestvico."

Jerkičeva: "O minimalni plači ne moremo razpravljati v povezavi z mlekom"

Jerkičeva je nato odvrnila, da podatki o 200 evrov višji minimalni plači v primerjavi s povprečjem minimalne plače v Evropi ne držijo. "Minimalna plača se ne določa na osnovi sposobnosti, konkurenčnosti posamezne ekonomije, določa se na podlagi določenih minimalnih življenjskih stroškov. Ti so 613 evrov po cenah iz leta 2016, se pravi zahteva ZSSS-ja vladi letos je bila vsaj trikrat, da jih preračunajo na novo. V kolikor bi to storili, pa tega vlada verjetno ni storila z namenom, bi bila ta minimalna plača še višja," je dejala Jerkičeva. Prav tako po njenem mnenju ne moremo o minimalni plači razpravljati v povezavi z mlekom. "Dvig minimalne plače za celo leto, izračunan na podlagi sicer nekoliko ocenjenih podatkov, ker uradnih podatkov ni, bi znašal 78 milijonov evrov za vseh 12 mesecev za približno 40.000 zaposlenih," je predstavila izračun, ki ga imajo na ZSSS-ju. Čudila se je, da delamo znova "dramo in cirkus", saj gre za stvari, ki so "dolg preteklosti, neusklajenega plačnega modela, neusklajenih kolektivnih pogodb in nezmožnosti pogajanj na bipartitni ravni". "Čas je, da to presekamo z novo minimalno plačo januarja letos," je dodala.

Kot je še poudarila Jerkičeva, epidemija ni razlog za to, da ne bi napovedovali stavke. Stavka v teh okoliščinah prav tako ne pomeni, da bodo "s praporji stali pred vlado". "Stavka pomeni, da se bodo delavci tam, kjer delajo, ustavili," je poudarila.