Od pojava epidemije covida-19 in spremljajočih ukrepov, ki so ohromili dobršen del javnega življenja in onemogočila storitev, se ja za blaženje posledic v Sloveniji zvrstilo sedem protikoronskih svežnjev. Na poslanske klopi ta teden prihaja predlog osmega, ki med drugim prinaša subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju in podaljšanje čakanja na delo do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja še dvakrat po en mesec.
Svoje predloge in zahteve ob pripravi protikoronskih svežnjev redno pošiljajo tudi predstavniki delodajalcev in sindikati, ki skupaj s predstavniki vlade predloge obravnavajo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Kot je zapisano na spletni strani ESS-ja, njegova tristranska sestava kaže enakopravno zastopanost treh partnerjev. A že od pomladi predvsem s strani sindikatov prihajajo opozorila, da v praksi to ne drži.
"Nekaj predlogov je bilo upoštevanih, pri ključnih točkah pa smo bili preslišani. V nekaterih primerih smo se v teku poganjanj že uskladili, pa že usklajenih stališč vlada v rešitvah ni upoštevala. To je bilo recimo v PKP 7. V nekaterih zadevah, kot je bilo na primer pri PKP 6, ko se je seja končala brez sklepa, niti nismo bili vključeni. V vseh teh PKP-jih so bila kršena pravila o delovanju ESS-ja s strani vlade," je dejal izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.
Pogajalci brez mandata
Po Zorkovih navedbah vladni predstavniki, ki so v pogajalskih skupinah, poleg tega nikakor ne morejo jamčiti, da, vlada že usklajenih vsebin ne bo spremenila pozneje. "Blokirala nas je recimo Lahovnikova skupina, mnenje svetovalca Ivana Simiča in podobno. Vprašanje je, kakšen je dejansko vpliv socialnih partnerjev pri tem," je dejal. Dejstvo, da vladni predstavniki niso imeli mandata za usklajevanje predlogov socialnih partnerjev, je botrovalo tudi prekinitvi pogajanj o osmem protikoronskem svežnju. Reprezentativne sindikalne centrale je že na začetku zmotilo dejstvo, da v vladni pogajalski skupini ni bilo nobenega od ministrov, niti ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja kot nosilca osmega protikoronskega zakona.
Po navedbah sindikatov je tudi glavni pogajalec vladne strani, državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič jasno povedal, da imajo glede predlogov socialnih partnerjev vladni predstavniki izključno mandat, da jih evidentirajo, slišijo in zapišejo, nimajo pa mandata, da se o predlogih tudi uskladijo. "Ker vladna stran ni zagotovila enega od temeljnih pogojev, da bi bilo mogoče voditi pogajanja, je sindikalna stran predlagala, da pogajanja nadaljujejo takoj, ko bodo vladni predstavniki mandat za pogajanja pridobili, pri čemer smo poudarili, da smo se pripravljeni pogajati nemudoma, ko bo mandat za pogajanja zagotovljen," so sporočili predstavniki sindikalnih central. Vladna stran je na podlagi tega predloga pogajanja do nadaljnjega prekinila.
"V reprezentativnih sindikalnih centralah pričakujemo, da bo vladna stran zagotovila pogoje za kakovostna pogajanja enakopravnih partnerjev in smo pri takšnih pogajanjih tudi za to, da bi se vlada glede postopka sprejemanja PKP 8 lahko sklicevala na socialni dialog, ki to dejansko ni," so zapisali sindikati, ki pričakujejo, da bodo poslanske skupine njihova dopolnila proučile in jih prepoznale kot pomembna za vključitev v osmi protikoronski zakon. Predsedujočo ESS-ju Sonjo Šmuc pa so pozvali, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bo zagotovila učinkovito delovanje ESS-ja.
Odprava neenakosti pri izplačilu kriznega dodatka zaposlenim
Stroški epidemije
Sindikati sicer pozdravljajo več ukrepov, ki jih prinaša PKP 8, predvsem priznanje kriznega dodatka polnoletnim dijakom in brezposelnim. Osmi sveženj na zadovoljstvo sindikatov odpravlja tudi neenakost, ki jo je med delavci z nižjimi plačami vzpostavil njegov predhodnik. PKP 8 po novem določa, da delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020 ni presegla dvakratnika minimalne plače (1.881,16 evra bruto), izplača ob plači za mesec januar krizni dodatek v vrednosti 200 eurov. Po PKP 7 se je v cenzus dveh minimalnih plač namreč vštevala tudi poslovna uspešnost, ki jo podjetja izplačujejo v različnih mesecih. Tako je med delavci, ki sicer prejemajo enako plačilo, do razlik prihajalo zgolj na podlagi tega, kdaj jim je bila izplačana poslovna uspešnost. S predlogom spremembe se dosledno sledi namenu kriznega dodatka, so zapisali na vladi.
Sindikati ob tem sicer opozarjajo, da bi morali krizni dodatek prejeti tudi javni uslužbenci. "V reprezentativnih sindikalnih centralah vztrajamo pri enaki obravnavi delavcev glede na njihov gmotni položaj, ne glede na to, kje so zaposleni, zato zahtevamo, da se pravica do kriznega dodatka prizna tudi zaposlenim v javnem sektorju, katerih zadnja izplačana plača je nižja od dveh minimalnih plač," so zapisali.
Kot dober ukrep so izpostavili tudi vključitev varovalk, ki bi zaščitile delovna mesta in preprečevale zlorabe s prepovedjo odpuščanja pri delodajalcih, ki prejmejo subvencijo dviga minimalne plače. Prepoved naj bi veljala za čas prejemanja subvencije in še tri mesece po tem. "Pričakujemo, da bodo te varovalke v zakonu tudi ostale in da se ne bodo rahljale," so poudarili.
Nadomestilo plače ob okužbi še vedno zgolj 80-odstotno
Ključno pomanjkljivost PKP 8 v reprezentativnih sindikalnih centralah sicer vidijo v tem, česar predlog zakona ne vsebuje. V javnem pozivu so znova poudarili "absolutno nujnost dviga nadomestila plače na 100 odstotkov za vse delavce, pri katerih pride do okužbe z novim koronavirusom oziroma do bolezni covid-19, ne glede na to, kje pride do okužbe".
Izjemno pomemben in znaten vir okužb so namreč še vedno delovna mesta, velika večina delavcev pa je v primeru okužbe upravičena do nadomestila plače v višini 80-odstotkov, zato obstaja velika verjetnost, da delavci z blagimi simptomi ali brez njih prihajajo na delo, da bi se izognili izgubi dela dohoda, s tem pa se okužba širi. "Številne druge države so tovrstno rešitev že zdavnaj prepoznale in jo sprejele, njihovo spopadanje z epidemijo z epidemiološkega vidika pa je mnogo uspešnejše tudi zaradi tega ukrepa," menijo sindikati.
Prav tako v sindikalnih centralah vztrajajo pri črtanju posega v Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih, ki omogočata delodajalcem odpuščanje starejših delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, brez navedbe utemeljenega razloga za odpoved. "Gre za škodljiv in nepremišljen predlog tako za delavce, kot za sistem pokojninskega zavarovanja in za trg dela, ki ni bil predmet socialnega dialoga, prav tako pa je vložena zahteva za presojo njegove skladnosti z Ustavo, saj je po mnenju sindikalnih central v več točkah v nasprotju z Ustavo in mednarodnimi akti, ki zavezujejo Slovenijo," so zapisali.
OZS: Ukrepi bi morali biti enostavni in pregledni
Opozorila o pomanjkljivih ukrepih pa ne prihajajo samo iz vrst delojemalcev, ampak tudi z delodajalske in podjetniške strani. "Četudi so posamezni ukrepi dobro zastavljeni, pa številni naši člani ne dobijo pomoči zaradi pogojev. Ukrepi morajo biti zato enostavni in pregledni, brez odvečne birokracije," je na obravnavi predloga PKP 8 dejal predsednik z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.
Z OZS-ja so sporočili, da številni njihovi predlogi v PKP 8 žal niso bili upoštevani. Med ključnimi predlogi, ki jih je podal OZS, so bili, poleg podaljšanja ukrepa čakanja na delo in povračila bruto II (nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja) za delavce na čakanju, še povračilo za izpad prometa, podaljšanje roka za izplačilo regresa, razširitev lestvice za kritje fiksnih stroškov.
Stroge pogoje v ukrepih pomoči je na seji OZS-ja izpostavil tudi Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem. "Zato že dolgo časa govorimo o tem, da se sprejmejo enostavni ukrepi, da bo finančna pomoč prišla takoj. Zgledujmo se po Avstriji, ki je obrtnikom in podjetnikom v panogah gostinstva in turizma povrnila tudi izpad prometa. V naši panogi zaposleni sami dajejo odpoved, zato bo tudi vnovični zagon zelo problematičen, ker kadra preprosto ne bo," je opozoril Cvar, ki obenem predlaga tudi znižanje stopnje DDV-ja za gostinstvo. Kot so poudarili na OZS-ju, bodo neupoštevane predloge ukrepov znova podali tudi v okviru priprave PKP 9, ki ga je vlada že napovedala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje