Potem ko so na problematiko nepriznavanja 100-odstotnega bolniškega nadomestila v primeru okužbe z novim koronavirusom na delovnem mestu v zadnjih mesecih glasno opozarjali zaposleni v zdravstvenih in socialnih zavodih, jim zdaj sledijo še poštarji.

Sorodna novica Izigravanje delavcev v prvi bojni liniji?

Ti so v času epidemije zaradi narave svojega dela – dnevnih stikov z več deset uporabniki oz. naslovniki in drugimi zaposlenimi – med poklicnimi skupinami, ki so tveganjem prenosa okužbe bolj izpostavljene. Zato je še toliko pomembneje, da jim Pošta Slovenije zagotovi ustrezno varstvo na delovnem mestu, ki preprečuje širjenje okužb ne samo na uporabnike poštnih storitev, temveč tudi na druge zaposlene, so prepričani v Sindikatu poštnih delavcev (SPD).

"V času epidemije smo vsi delavci izpostavljeni tveganju pred okužbo, a smo z izjemo delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu pri nadomestilu ostali zapostavljeni. Nižje nadomestilo pomeni tudi finančno destimulacijo za vsakega, ki zboli," poudarjajo. V primeru zaposlenih na Pošti Slovenije pa vsaka bolezen pomeni tudi dodatno obremenitev za preostale sodelavce.

V preteklih mesecih, ko so bile obremenitve zaradi enormnega porasta paketnih pošiljk kot posledice zaprtja trgovin v državi največje, so delavci pokazali tudi skrb za zadovoljstvo strank in pogosto opravili več ur dela. "Zato se zaposleni, ki pri sebi občuti simptome, spopada tudi z dilemo, da ne želi pustiti na cedilu svojih sodelavcev in strank. Obenem pa se tisti, ki ima blažje simptome, spopada še s finančnim izpadom dohodka zaradi nižjega nadomestila, ki običajno znaša 80 odstotkov osnovne plače," poudarjajo v sindikatu.

Sorodna novica Po rekordnem decembru na Pošti Slovenije nekateri delavci dobili opomin zaradi preveč opravljenih ur

Čeprav je vse od uveljavitve sedmega protikoronskega zakona delodajalcem omogočena povrnitev stroškov polnega nadomestila v primeru delavca, ki zboli za covidom-19, pa v praksi delodajalcev to dejstvo ne spodbuja k temu, da bi zaposlenim priznali, da so se okužili na delovnem mestu.

Posledično delavcem, ki so se okužili z novim koronavirusom in pri katerih obstaja tudi velika verjetnost za okužbo na delovnem mestu, ne želijo izpolniti ustreznega obrazca za prijavo poškodbe na delovnem mestu, ki je pogoj za priznanje 100-odstotnega nadomestila plače ob bolniški odsotnosti.

Za covidom-19 zbolelo več delavcev hkrati, ostali brez 100-odstotnega nadomestila

V SPD-ju so seznanjeni s primeri več kot desetih pošt, kjer je za covidom-19 sočasno zbolelo večje število zaposlenih, a jim Pošta Slovenije polnega nadomestila ni priznala. V takšnih in podobnih primerih se namreč sklicuje na mnenje zunanjega izvajalca medicine dela, ki temelji na navodilih ministrstva za zdravje, da je za 100-odstotno nadomestilo treba dokazati, da je obolenje neposredno in izključno povezano z okužbo na delovnem mestu oziroma z delom, ki ga opravlja, česar pa pri okužbi z novim koronavirusom ni mogoče z gotovostjo potrditi.

"Covid-19 ni bolezen oz. poškodba pri delu"

"Če pri zaposlenih pride do okužbe oziroma bolezni covid-19 in imamo potrjen vir okužbe v delovnem okolju, sledljivost in ustrezen časovni okvir, ne moremo izključiti, da ni bil istočasno kakšen vir okužbe (znani ali neznani) ali kontakt z okuženimi površinami, predmeti tudi izven delovnega mesta. Prav tako niso izpolnjeni zakonski pogoji, da je obolenje neposredno in izključno povezano z okužbo na delovnem mestu z delom, ki ga delavci Pošte Slovenije opravljajo," izhaja iz že omenjenega mnenja, ki ga je za Pošto Slovenije pripravil strokovnjak s področja medicine dela.

Avtor besedila med navajanjem argumentov, zakaj covid-19, razen v primeru zdravstvenih delavcev, ki neposredno opravljajo zdravljenja in nego covidnih bolnikov, ni bolezen oz. poškodba, povezana z delom, navrže tudi enega, kot kaže, ključnih zadržkov do priznavanja polnega bolniškega nadomestila: "Res je, da država za zdaj povrne stroške delodajalcu v primeru bolezni delavca z boleznijo covid-19 do 30 dni v 100-odstotnem znesku. Če pa pride do hujših oblik bolezni oziroma do poznejših komplikacij zaradi bolezni in do regresivnih, rentnih ali odškodninskih zahtevkov, država tega ne plača več in breme prenese na pleča delodajalca."

Ob tem zunanji izvajalec medicine dela opozori še na eno potencialno tveganje – če covid-19 prizna kot poškodbo pri delu, lahko to v prihodnje pripelje do tega, da bodo morali kot poškodbo pri delu priznati tudi vse ostale nalezljive bolezni, ki jih lahko delavec dobi na delovnem mestu. "Vemo pa vsi, da jih lahko dobimo tudi izven delovnega mesta. V praksi se je tudi pokazalo, da če se striktno držimo vseh ukrepov in navodil na delovnem mestu ter izven njega, je možnost okužbe majhna," še navede.

Dvig nadomestila "absolutna nujnost"

V SPD-ju se z navedeno argumentacijo ne strinjajo, saj menijo, da imajo "vsi zaposleni v katerem koli poklicu svoja zasebna življenja in se po delu vračajo domov, hodijo v trgovino in podobno". Po njihovem prepričanju bi moral delodajalec v primeru covida-19 upoštevati širši kontekst in pokazati širše razumevanje pojma okužba pri delu in v zvezi z delom.

Vlado in upravo Pošte Slovenije zato pozivajo, da v osmem protikoronskem svežnju, o katerem bodo v prihodnjem tednu odločali poslanci in poslanke državnega zbora, vsem delavcem, ki zbolijo za novim koronavirusom, ne glede na to, kje so se okužili, zagotovijo dvig nadomestila plače na 100 odstotkov.

Da je omenjeni dvig "absolutna nujnost", so v predlaganih dopolnilih k osmemu protikoronskemu svežnju zapisale tudi reprezentativne sindikalne centrale v državi, članice Ekonomsko-socialnega sveta, saj so delovna mesta še vedno "izjemno pomemben in znaten vir okužb". "Velika večina delavcev je v primeru okužbe upravičena do nadomestila plače v višini 80 odstotkov, zato obstaja velika verjetnost, da v izogib izgube dela dohodka delavci z blagimi simptomi ali brez njih prihajajo na delo, s tem pa se okužba širi," menijo. Ali bo njihov predlog morebiti naletel na plodna tla, za zdaj ostaja neznanka, saj je vlada pred tednom dni s socialnimi partnerji za nedoločen čas prekinila pogajanja o vsebini PKP-ja 8.

Poštarji ne izključujejo možnosti bele stavke

Glede na navedeno pa so v Sindikatu poštnih delavcev jasni: če vlada in uprava Pošte Slovenije ne bosta prisluhnili potrebam delavcev, bodo primorani delavce sami pozvati k varnemu opravljanju dela, to pa v praksi pomeni prenehanje opravljanja osebnih vročanj pisem in pošiljk državljanom. Povedano drugače: namesto paketa jih bo v poštnih nabiralnikih čakalo zgolj obvestilo o prispeli pošiljki.