"Se sploh zavedamo, koliko škodljivih stereotipov je v vsakodnevni komunikaciji izrečenih kar tako, brez slabega namena? Ravno ta lahkotnost, s katero jih izrekamo, je nevarna, saj se na ta način breztežno širijo, utrjujejo in – kar je najhuje – postanejo naša edina resnica. Stereotipi najdejo pot v učbenike, literaturo, slovarje, filme in prehajajo na naslednje generacije," še dodaja režiserka nove spletne predstave z naslovom Črna koža, bele maske, sama pa je prispevala tudi koreografijo.

Nova uprizoritev, ki jo predstavlja Anton Podbevšek Teater, je nastala v koprodukciji s Plesnim teatrom Ljubljana. Pod dramaturgijo se je podpisala Ivana Djilas, ki je sodelovala tudi pri režiji.

Spletna premiera

V predstavi med drugim nastopijo Lina Akif, Joseph Nzobandora - Jose in Irena Yebuah Tiran.
Za avtorsko glasbo je poskrbel Boštjan Gombač, besedila songov pa je pripravil Joseph Nzobandora - Jose.

Celoto dopolnijo kostumi Jelene Proković in videoposnetki Vesne Krebs.

Spletna premiera bo drevi ob 20.00, do konca marca pa bo še pet ponovitev, ki si jih gledalci lahko ogledajo prek zaslonov.

Rasizem v Sloveniji?

"Pogosto slišim, da pri nas rasizma ni. Morda je tako zato, ker ga povezujemo le s hudimi nasilnimi obračunavanji, kot jih poznajo v ZDA, in ker pozabljamo, da je nestrpnost na podlagi polti le ena od oblik rasizma. Naša družba ni izjema," je prepričana Maša Kagao Knez.

Sama kot temnopolta prebivalka slabih izkušenj nima, poudari.

"Razen nekaj opičjih vzklikov in pošiljanja nazaj, od koder sem prišla, hujšega ni bilo. V svojem krogu sem sprejeta taka, kot sem, drugačne polti niti ne opazijo. Najbolj od vsega si želim, da ne bi bila žrtev," poudari.

Režiserka pravi še, da se ne ozira na razne eksotične prispodobe in fantazije, a se včasih počuti kot "samoumevni razstavni eksponat".

"Ali se ne bi mi, vsi skupaj in vsak zase, malo navadili pomisliti, preden kaj rečemo, in se postaviti v kožo drugega, preden bleknemo, kar nam pade na pamet? Se ne bi navadili začenjati komunikacijo z odprtostjo in željo po odkrivanju človeka, ne pa z vnaprejšnjim označevanjem, posploševanjem in obsojanjem, pri tem pa pomisliti, da se za odpisanimi skupinami Drugih skrivajo posamezniki, njihove življenjske zgodbe in občutja?" se sprašuje.