Ugovor na izvršbo pomeni, da si bo nadomestilo, ki ga predvideva zakon, STA moral izboriti v pravdnem postopku. V vodstvu STA-ja ravnanje vladne strani vidijo kot zavlačevanje. "A imamo polno zaupanje v sodno pot, ker je zakon na naši strani," so navedli. Upajo sicer, da sodišče pri odločanju ne bo uporabilo skrajnih rokov, kar sicer v postopku izvršbe počne vlada, saj dlje ko bo treba čakati na odločitev, bolj nemogoč bo položaj agencije. Za premostitev finančnega položaja se sicer v maju še zbirajo sredstva za STA v okviru kampanje Za obSTAnek.

Več medijev dobilo negativne odlobče glede sofinanciranja vsebin

Mediji, ki so se prijavili na redni razpis ministrstva za kulturo, pa te dni dobivajo odločbe. Številni negativne, kar jih bo pahnilo v hudo finančno stisko. Med njimi je po poročanju Dela tudi pet radiev posebnega pomena. Brez državne finančne pomoči sta ostala tudi dva osrednja dnevnika. Eden od razlogov za zavrnitev je njihovo domnevno neuravnoteženo poročanje, danes poročata Dnevnik in Delo.

Kot poroča Dnevnik, ki je ostal brez sredstev, so si pri merilu politične uravnoteženosti prislužili nič od možnih desetih točk, Delo je dobilo dve točki. Komisija je obema nacionalnima časopisoma tudi očitala, da njuni projekti niso dovolj lokalni. Večeru so odobrili sofinanciranje projektov v znesku 19.000 evrov, in sicer za projekte z lokalnimi in regionalnimi vsebinami, navaja Dnevnik.

Profesor na katedri za novinarstvo na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević je ob tem za Dnevnik sicer opozoril, da je komisija, ki odloča o dodelitvi sredstev – v njej med drugim sedijo Matej Makarovič, Borut Rončević, Jonatan Vinkler in Suzana Žilič Fišer –, sama politično popolnoma neuravnotežena. "O pluralnosti in objektivnosti odloča petčlanska komisija, v kateri sedijo štirje kadri, ki so izredno blizu stranki SDS," je izpostavil.

Brez sredstev tudi radijske postaje

Brez sredstev so ostali tudi nekateri radii posebnega pomena. Med njimi je Radio Študent, ki je na lanskem medijskem razpisu prejel skoraj 100.000 evrov. Znesek predstavlja 50 odstotkov sofinanciranja, tako ga bo nemogoče nadomestiti. "Razpis je bil identičen lanskemu, merila ocenjevanja tudi, vloga je bila primerljiva, pri razpisu se razlikuje zgolj sestava 'strokovne' komisije, je za Delo navedla direktorica Zavoda Radio Študent Ana Kandare, ki zato odločitve ne more razumeti drugače kot politično motivirane.

Brez sredstev so ostali tudi na Radiu Krka in na Koroškem radiu, kjer so za Delo napovedali, da bo zaradi odtegnitve državnega financiranja prvič v 60-letni zgodovini radia in prvič v 30-letni zgodovini samostojne Slovenije ekonomsko skrčen programski obseg. Brez sredstev so ostali tudi na Radiu Triglav in Radiu Kranj, kjer sta vodstvi za Delo opozorili tako na škodo pri informiranju lokalnega okolja kot na stiske zaposlenih.

Za Dnevnik je ministrstvo za kulturo navedlo, da bodo rezultate razpisa javno objavili, ko bodo vročene vse odločbe.