A v Šaleški dolini poudarjajo, da v strategiji niso upoštevali ključnih pripomb glavnih deležnikov, ravno te pa bistveno vplivajo na vsebino dokumenta, ki bo zaznamoval gospodarsko in siceršnjo usodo Velenja in drugih krajev Šaleške doline.

Odprto pismo ministrstvu za infrastrukturo so podpisali župani vseh treh občin, torej Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, vodstva treh sindikatov, pa tudi vodstvo Premogovnika Velenje in Razvojne agencije Saša regije. Vsi se strinjajo, da je zanje nacionalna strategija pomemben dokument, v katerem pa ni pripomb regije.

"Samo iz Mestne občine Velenje smo dali več kot 40 pobud, pobude so dali tudi gospodarstveniki, tudi sindikati, veliko jih je bilo. Nekatere pobude so ključne. Vsekakor letnica izstopa 2033 ne more biti določena, dokler ne poznamo programov vsebin, virov financiranja, koliko sredstev bo dejansko na razpolago, kateri so ti viri, kaj bo z daljinskim ogrevanjem. Vse to smo želeli, da se vključi v strategijo, pa ničesar od tega ni bilo vključenega," je dejal velenjski župan Peter Dermol.

Ministrstvo miri: Sestanek bo

Danes so za Radio Slovenija na ministrstvu za infrastrukturo potrdili, da so se z Velenjčani o tem še pripravljeni pogovarjati in da sestanek, ki ga zahtevajo akterji iz doline, načrtujejo za prihodnji teden. Zatrjujejo pa, da so že upoštevali vse ključne pripombe, in poudarjajo, da so tudi pogledi na zapiranje premogovnika v dolini različni. "Upoštevane so bile vse konstruktivne pripombe, ki so pripomogle k izboljšanju vsebine in ukrepov strategije. Pripombe, ki so v osnovi nasprotovale temeljnemu namenu strategije, niso mogle biti upoštevane (npr. zahteva, da se sprejetje strategije odloži za nekaj let, da mora biti pred sprejetjem odločitve o izstopu iz premoga sprejet zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, da se ne smejo upoštevati višji cilji EU do 2030 ipd.)," so zapisali na ministrstvu.

Pojasnili so še, da je do nekaterih predlogov svoje stališče zavzela tudi vladna medresorska delovna skupina šestih državnih sekretarjev in ministrstvo je sledilo odločitvam te skupine ter obstoječemu zakonodajnemu okviru na tem področju – na primer vnaprej določiti delež Podnebnega sklada za pravičen prehod regije ali ta sklad nameniti za zapiralna dela rudnika. "Ministrstvo si je v procesu priprave Strategije in izvedbe njene celovite presoje vplivov na okolje od vsega začetka prizadevalo aktivno in uravnoteženo vključevati vse zainteresirane in relevantne deležnike, vključno s sindikati in predstavniki občine Velenje. Ti so zagovarjali, da je sprejemljiv izstop iz premoga leta 2042, medtem ko občina Šoštanj zagovarja 2033, nekateri drugi deležniki pa so celo zahtevali izstop iz premoga pred letom 2030. Ministrstvo obžaluje, da pri pripravi predloga Strategije ni bilo mogoče upoštevati vseh mnenj in pripomb deležnikov, kar je bila posledica izjemno različnih pogledov na ključno vprašanje Strategije glede časovnice izstopa iz premoga," so še zapisali

Pričakovati je, da bodo skušali nacionalno strategijo sprejeti hitro in torej še pred slovenskim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije.

Da je strategija nastala brez socialnega dialoga, so sicer nedavno opozorili tudi v Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES). "Ogorčeni smo predvsem nad načinom, kako je strategija nastala. EU napotuje, da se, kjer se zapirajo premogovniki, pogoji pravičnega prehoda določijo v okviru dogovora s socialnimi partnerji, ki sklenejo sporazum. Na žalost je ministrstvo za infrastrukturo ubralo drugo pot," so zapisali v SDRES-u. Strategijo so sicer označili kot načelen dokument, ki ne ponuja nobene oprijemljive rešitve, kako naj bi dejansko potekal pravičen prehod.