Jasnič je po izvolitvi v nagovoru delegatom dejal, da si želi iskrenega sodelovanja z vsemi. "Vaš glas razumem kot glas za enotnost in vrednote DeSUS-a," je dejal, pa tudi za to, da bodo naredili vse, da bodo na prihodnjih volitvah znova prišli v parlament.

V izjavi novinarjem po izvolitvi je ugotavljal, da je bil kongres miren, vsebinski, optimističen. "To daje upanje, da se bomo lahko zelo hitro konsolidirali in nadaljevali pot, ki jo moramo," je prepričan.

Napovedal je, da se bo že v ponedeljek zjutraj dogovoril za pogovor s poslansko skupino DeSUS-a. "Treba je priti skupaj, se dogovoriti, delati skupaj. Stranka brez parlamentarne skupine ni 'prava stranka', poslanska skupina brez stranke pa tudi ni 'prava'," je prepričan. Obžaloval je osip poslanske skupine od začetka mandata. Po njegovih besedah bodo videli, ali je mogoče v poslanski skupini še kaj narediti, in ugotovili, kje so prioritete.

Želi si, da bi poslanci, ki tudi iz opozicije večkrat podprejo vlado, zastopali stališča, ki jih bodo sprejeli v stranki, da torej ne bodo "solirali", temveč enotno s stranko nastopali tudi na zunaj. Tako ni konkretno odgovoril na vprašanje, v kolikšni meri naj bi DeSUS v prihodnje podpiral vlado in njene projekte. Napovedal pa je, da bo DeSUS odločal v korist svojega članstva in tistega, kar Slovenijo pelje naprej.

Jasnič je napovedal, da se bo sestal tudi z vodji drugih poslanskih skupin. V preteklih dneh naj bi se sicer pojavila ugibanja o morebitnem prestopu predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča (NeP) v poslansko skupino DeSUS. Jasnič je na to vprašanje odgovoril, da bo opravil razgovore z vsemi poslanskimi skupinami in ugotavljal, kje imajo stične točke. Zatem bodo organi stranke obravnavali predlog, ki ga bo pripravil.

Julijana Bizjak Mlakar, ki so jo danes izvolili na podpredsedniško mesto, ki se je sprostilo po odstopu Irene Majcen, je zadovoljna. Meni, da so v vodstvu stranke zdaj ljudje, ki so zelo kompatibilni, delijo vrednote, imajo organizacijske sposobnosti in druga znanja, da lahko trende v stranki zasučejo. Verjame, da bodo pridobili zaupanje članstva in dosegli rezultate.

Jasnič: Pomembno je, da so odnosi med stranko in poslansko skupino urejeni

V nagovoru na kongresu je sicer Jasnič med drugim opozoril na delovanje poslanske skupine DeSUS-a, ki večkrat kot opozicijska stranka podpre vlado Janeza Janše. Strinja se, da je interes stranke, da je, če se da, v vladni koaliciji. "A DeSUS-u ne more biti vseeno, kaj se dogaja pri drugih političnih vprašanjih," je poudaril. Med drugim je poudaril napake vlade pri obvladovanju epidemije ter ocenil, da ključni zahtevi iz koalicijske pogodbe še nista uresničeni. Ob tem je kritičen do predloga zakona o demografskem skladu.

Po Jasničevih besedah je pomembno, da so odnosi med stranko in poslansko skupino urejeni. Stranka mora imeti tudi jasna stališča do vseh pomembnih vprašanj, ki jih obravnava DZ. "Šele potem lahko od poslanske skupine pričakuje, da bo upoštevala strankina stališča v razpravi in glasovanju v parlamentu," je dejal. Po njegovem mnenju pa stranke v javnem mnenju niso pokopale programske točke. "Tisto, kar pa je stranko dobesedno uničilo, je nespoštovanje vrednot, ki jih je in bi jih morala stranka vedno zastopati," je prepričan. Po njegovih besedah z vrednotami ni mogoče barantati, "kot na primer s posameznimi postavkami v demografskem skladu", z vrednotami ni mogoče trgovati in jih ponujati na politični tržnici. Po Jasničevem mnenju morajo v stranki razčistiti, katere vrednote v družbi še podpirajo in katere zavračajo. "Potem se bo preprosteje odločiti, katere poteze vlade bomo in katerih ne bomo podpirali," je dodal.

Žmavc: Brez korenitih sprememb ne bo šlo naprej

Gorazd Žmavc je pred kongresom dejal, da je to kongres resnice in da popravnega izpita ne bo. Po njegovih besedah morajo priti do konsolidacije vodstva, ki bo iskalo sodelovanje s poslansko skupino, tako da v političnem prostoru odigrajo pomembno vlogo tudi v nadaljevanju. A s politično orientacijo, je dodal.

V svojem nagovoru je ugotavljal, da je DeSUS v vsaki vladi predstavljal korektiv, vedno bili konstruktivni, a zaradi zahtev glede upokojencev tudi moteč dejavnik. Po njegovem mnenju so lahko zadovoljni, da je položaj upokojencev po kriznih ukrepih ostal manj prizadet, kot bi bil brez njihovih prizadevanj. "DeSUS je v zadnjih letih izgubljal zaupanje državljanov in članstva tudi zaradi kulture političnega delovanja. Brez korenitih sprememb ne bo šlo naprej," je poudaril Žmavc in se zavzel za drugačen način dela in vodenja stranke. Kongres je po njegovem mnenju verjetno zadnja priložnost za poenotenje.

Ob tem je poudaril tudi nujno politično stabilnost. Tako se je zavzel boljšo notranjo komunikacijo v stranki, med drugim za boljše sodelovanje med organi stranke in poslansko skupino ter tudi za strateško sodelovanje z Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi organizacijami. Zavzel se je tudi za sredinsko držo stranke in programsko sodelovanje z drugimi strankami politične sredine, seveda ob pogoju spoštovanja programa DeSUS-a.

Krope: Za DeSUS prava pot sredinska drža v političnem prostoru

Srečko Felix Krope pa je kot svojo prednost poudaril, da je že deset let upokojenec, njegov osnovni cilj pa je, da s svojim delom zagotovi dostojno starost upokojencev, tudi prihodnjim. Kot osnovno metodo dela je poudaril sodelovanje z občinskimi odbori, članstvom in lastnim kadrom, in ne s kadrom, "ki prileti kot na odlagališče slonov v DeSUS". Krope je v nagovoru poudaril zavzemanje za preboj stranke v parlament tudi na prihodnjih volitvah, a pri tem bo treba storiti še veliko, zlasti pa po njegovih besedah večkrat poslušati drug drugega. Ob povzemanju odločitev stranke v preteklosti ugotavlja, da so kakšno verjetno sprejeli nekoliko prehitro. V prihodnje bo treba po njegovih besedah vsako odločitev presoditi.

Poudaril je, da so sredinska stranka, saj skrajno levo ali skrajno desno nikoli ni bilo dobro. Strinja se, da je za stranko veliko boljše, če je v vladi, a ne za vsako ceno. Zavzel se je za sprejemanje odločitev, ki temeljijo na dejstvih, v določenem postopku, z udeležbo čim večjega števila ljudi. Kot je ugotavljal, stranka nima težav okoli glavnih ciljev, ki so zlasti povezani z dostojno starostjo. A pogosto se srečajo s konflikti, kako cilj doseči. Pri tem se je zavzel za strategijo dogovarjanja, tudi v primeru odločanja za vstop v posamezno vlado.

Krope se je sicer v preteklosti že pridružil nekaterim predlogom za izključitev poslancev iz stranke. Danes pa je poudaril, da poslance potrebujejo, saj sicer stranka ne bi bila v DZ-ju. Po njegovih navedbah se bo treba z njimi pogovarjati, saj "ena sama žlica ne ropoče, biti morata dve". "Velikokrat je konflikt morda zaradi nerazumevanja problema, če smo ga sploh pravilno opredelili," je še ugotavljal.

Stranka v političnem vakuumu med koalicijo in opozicijo

Začasna vodja DeSUS-a Brigita Čokl se je v poročilu o delu stranke, ki je sicer potekalo za zaprtimi vrati, a so ga posredovali medijem, dotaknila tudi ponovne izvolitve Karla Erjavca za predsednika stranke lani decembra in njegove neuspešne kandidature za novega predsednika vlade. S podporo strank opozicijskih strank KUL je prejel 40 glasov in je šlo "za jasen dokaz, da ga niso podprli poslanci lastne stranke", je dejala. Danes po njenih besedah ugotavljajo, da odločitve v DeSUS-u niso bile rezultat strateškega odločanja. "Pristali smo v političnem vakuumu, ko smo se odpovedali sodelovanju z vladno koalicijo in hkrati izpadli kot nekredibilen partner v očeh opozicije," je ocenila.

Erjavčev odstop je bil po njenem mnenju logičen, a neprimerno komuniciran. "Pokazalo se je, da DeSUS kljub dolgoletni tradiciji nima jasne in premišljene strategije, ki bi prispevala k notranjemu poenotenju in h krepitvi stranke. Bili smo popolnoma nepripravljeni, tako rekoč na čistini," je ocenila. Dodala je, da je odstop Erjavca krizo vodenja in nezaupanja še poglobil, začel pa se je tudi drugi val odstopov in izstopov iz stranke, tudi celotnih odborov kot tudi pomembnih oseb v stranki.

Kritična je tudi do poslancev. Menila je, da njihova ravnanja ne zadoščajo merilu nedefiniranega pojma zmerne opozicije. Vendar so vsebinske smernice po njenem mnenju dobra osnova za nadaljnje delo, ob hkratni evalvaciji vrednostnega sistema in programa DeSUS-a. Ob tem bo "nedvomno potreben zelo jasen odnos do ideoloških vprašanj". "Za vsesplošni politični pragmatizem namreč stranka plačuje svojo ceno že nekaj let, posebej pa v zadnjem letu. Prihajajoče volitve bodo odločilne in vstop v parlament mora biti naš cilj, delovanje pa podrejeno temu cilju," je še poudarila Čoklova.

Jurša: Novi vodja mora biti demokrat, ne strankokrat

Poslanska skupina DeSUS-a javno ni podprla nobenega kandidata za predsednika. Je pa njen vodja Franc Jurša pred kongresom napovedal, da zagotovo ne bo podprl Srečka Felixa Kropeta, ki se je zavzel za začetek postopkov za izključitev poslancev iz stranke. Organi stranke sicer o tem niso odločali. Jurša je po kongresu povedal, da je poslancem v interesu ureditev odnosov z vodstvom, da skupaj oblikujejo politiko stranke. "Če bomo to naredili, je prihodnost stranke pozitivna, če ne, pa je vprašanje," je opozoril.

Kot je poudaril tudi v razpravi, je ključno, da je predsednik demokrat in ne strankokrat. Ali je Jasnič takšen, bodo videli v prihodnjih mesecih in letu, je odgovoril Jurša. Po njegovem mnenju se morajo skupaj usklajevati in odločati, katere teme so pomembne za stranko in za poslansko skupino, kaj bodo podpirali in kaj so pripravljeni za to dati. Če bo tako, gredo lahko naprej s skupnimi močmi, meni Jurša. Ali bo stranka na naslednjih volitvah prebila parlamentarni prag, pa po njegovem mnenju ne bo odvisno le od izida današnjega kongresa. "Če bomo aktivno delali tudi na terenu, lahko dosežemo preboj v DZ," ocenjuje.

Vidna članica in nekdanja funkcionarka DeSUS-a Julijana Bizjak Mlakar, ki prihaja iz gorenjske pokrajinske organizacije, je v izjavi pred kongresom poudarila, da ima prednost kandidat, ki je neobremenjen in je dokazal, da ima etične in moralne vrednote. "Kandidat, ki se zaveda, kako je treba stranko preoblikovati in spremeniti, povrniti vrednote in s tem zaupanje ljudi," je povedala. Po njenem mnenju je to Jasnič.

Nestabilni časi in napeti odnosi med vodstvom in poslanci

Poslanci so sicer v zadnjem letu v napetih odnosih z vodstvom, tudi z začasno vodjo Brigito Čokl, zlasti zato, ker kot opozicijska stranka večkrat podprejo aktualno manjšinsko vlado. Odprto je vprašanje, ali utegne novi predsednik DeSUS-a vplivati na poslansko skupino. Vendar pa ne gre prezreti, da so poslanci v zadnjem letu in pol pokazali svojo moč v razmerju do vodstva in imeli odločilno vlogo v stranki. Čeprav je bilo v DeSUS-u, ki je stranka z dolgo tradicijo, vedno dinamično, pa so pretresi in spremembe od lanskega januarja tako rekoč stalnica.

Karla Erjavca, ki je stranko vodil od leta 2005, je na kongresu premagala tedanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. A je že septembra odstopila, Erjavca pa so 5. decembra ponovno izvolili za predsednika. 17. decembra je DeSUS-a zapustil vladno koalicijo. Tudi Erjavec se je kmalu poslovil. Po neuspešni kandidaturi za novega predsednika vlade in po napetostih v stranki je marca odstopil, kar je pripeljalo do novega kongresa.