Sorodna novica Ustavno sodišče zadržalo uvedbo pogoja PC. Janša: Za nadaljnje umrle odgovorna večina na sodišču.

V petek bodo zaposleni v državni upravi odšli v službo pod enakimi pogoji kot doslej. To je praktična posledica odločitve ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje vladne uredbe, da se s 1. oktobrom za državno upravo uvede pogoj PC, skratka, da za tiste, ki covida-19 niso preboleli ali bili cepljeni, testiranje ne bo več zadoščalo. Ta vladna uredba torej za zdaj ne bo uveljavljena. Podrobnosti odločitve je v Odmevih pojasnil predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, spraševala ga je voditeljica Rosvita Pesek.

Predsednik vlade je nekako s prstom pokazal na vas in na vašo soodgovornost v prihodnje, ker se ta princip, da testiranje pade kot pogoj, ni uveljavil oziroma ste ga zadržali.
To nelagodnost vlade sem po svoje tudi pričakoval. To nelagodnost razberem. Sem pa sam že večkrat povedal, da vse vlade tega sveta v resnici opravljajo v času epidemije težko nalogo. Oni so tista eksekutiva, ki v bistvu dnevno sprejema ukrepe oziroma se mora pripravljati na sprejemanje ukrepov in jim ni lahko. Tako da to nelagodnost razberem in seveda kot sodnik moram prevzeti to kritiko – to in pa katero koli drugo še – na svoja ramena. Je pa pri sojenju vedno tako, da smo sodniki ljudje, odločitve vedno komu niso všeč, in s tem moramo živeti. To svojo vest si ves čas izprašujemo. Ampak za konkretno odločitev – zase lahko govorim – imam čisto vest.

Ali je pravzaprav ta odločitev, ki je znana danes, pomeni, da se v Sloveniji ne bo uveljavil ta pogoj PC?
Ne, mi smo danes odločali o začasnem zadržanju, torej nismo prišli do vsebine. Ne smemo do vsebine. Pomembno je, da odgovore na zahtevo od vlade še pričakujemo. Vlada še ima čas odgovoriti na to. Tako da smo se morali ustaviti pred samo vsebino in zelo smo pazili, da ne bi bilo sporočilo našega sklepa, da odločamo o pogoju T ali pa da bi pogoju T že zdaj z začasnim zadržanjem zaprli vrata. To ni sporočilo te naše današnje odločitve.

Prebrali smo, da ste na ustavnem sodišču zasuti s pobudami in zahtevami. Zakaj ste pravzaprav šele tik pred zdajci, pred jutrišnjim dnem, ko naj bi začel veljati ta odlok, sporočili to svojo odločitev?
Najprej nekaj besed o pripadu. V resnici je to, kar se zdaj dogaja, nekaj, kar se na ustavnem sodišču še ni dogajalo. Mi smo v dveh dneh prejeli približno povprečno število pobud sicer letne ravni. Torej, v dveh dneh število, ki ustreza letni ravni.

In so se vse v glavnem nanašale na ...
... tako je, na pogoj PCT in pogoj PC. Ta trend še traja. Če se bo nadaljeval še v prihodnjih dneh, bomo blizu številke tisoč. To je pravzaprav neverjetna številka. Vse te pobude moramo, kot rečemo v žargonu, procesirati, torej jih obravnavati vsako posebej, čeprav so identične. Tako da imamo velike težave s tem. Vseh pobud je približno tisoč. Doslej smo jih obravnavali 140. To je dejansko mala številka. Nekako v treh v oziroma šestih pridruženih primerih smo ugodili. Torej, ni veliko primerov, kjer smo spoznali protiustavnost. Vendar pa sporočila, ki smo jih pri tem dali, pa so daljnosežna. Vidim dve velika elementa, ki sta tukaj sporna. To je vprašanje legalitete: ali ima določen ukrep podlago v zakonu? Ali je zakon dovolj določen, dovolj natančen za takšen za takšno ukrepanje oziroma za posamezen ukrep? In pa, ali gre za vprašanje prekoračitve sorazmernosti. Seveda mi poskušamo ves čas epidemije delovati nekako dvotirno. Tako da ti tako imenovani covidni primeri so absolutno prednostno opredeljeni. In imamo vse ostale zadeve.

Sorodna novica Ustavno sodišče: Odloki o prepovedi in omejevanju števila udeležencev shodov neustavni

Tako kot pri zdravnikih, ko ostalo čaka, tiste urgentne covidne zadeve pa gredo naprej?
Tako je. Ampak vseeno, do neke mere gre vzporedno, ampak ne gre tako hitro, kot če covidnih zadev ne bi bilo. Najbolj so prizadeti s svetovalci, ki se ukvarjajo s kazenskimi zadevami, ker je največ znotraj kaznovalnega prava, sodniki pa v celoti. Seveda, to bo povzročilo, da se bodo naše dobe odločanja še povečale. In to je ena velika kaplja pelina za nas. Že brez covidnih zadev odločamo dolgo zaradi pripada. To je predvsem sistemski problem. Enostavno imamo – po mojem mnenju – preveč pristojnosti, "preširoko" odprta vrata za dostop na sodišče, in se ukvarjamo s tem sistemskim problemom. Verjamem, da je zelo težko strankam pritožnikom, ki jih čakajo po več let naš odgovor. Lahko si predstavljam, da je to več kot neprijetno. Verjetno ne pomeni veliko, ampak to obžalujem. Ampak ustavno sodišče v resnici dela, kar lahko naredi. Vsi smo zelo že leto in pol nadpovprečno vpeti. Ocenjujem tudi, da se že pozna tudi utrujenost.

Sorodna novica Koritnik: Če delavec na gradbišču ne nosi čelade, lahko izgubi službo

Pravniki često ponavljajo: uvajajo se nova pravila z odloki namesto zakonom. In tukaj pritrjujete.
Tukaj pritrjujem. To je eno močnejših sporočil, ki jih je ustavno sodišče že podalo v svojih odločitvah. Te vpetosti neposredno izvoljenih poslancev državnega zbora ni. Za vse, kar se je v zadnjem letu in pol sprejemalo – in praktično čisto vse, čisto vsaka omejitev je bila izpodbijana pred ustavnim sodiščem – za vse, kar se je sprejemalo, ni vedno podlage v zakonu ali pa ni vedno dovolj določno podlage v zakonu. Večkrat smo že poskušali povedati, da je treba vključiti zakonodajalca. To obdobje, kjer lahko imamo tudi sodniki lahko posluh kaj nujnega in podobno, to obdobje začetne faze marca in aprila lansko leto, je mimo. To je eno izmed sporočil naše zadnje vsebinske odločitve o tem. Ta vključenost državnega zbora bi morala biti tam, kjer manjka ta podlaga, ali ni dovolj dorečena, večja. Gre za poseganje v človekove pravice, in to je eden izmed temeljev v ustavi, v 15. členu, temelju našega delovanja. Torej, kadar imamo poseganje v človekove pravice, mora biti urejeno z zakonom.

In potem tisti argumenti, da mutacije virusa so hitre, precepljeni smo slabo, razmerja političnih moči v parlamentu so taka, da ne moremo čakati na zakonodajo, ne odtehtajo.
Ne. Običajno v resnici ne odtehtajo. Tudi druga sodišča ravnajo enako. Recimo, tudi sodišča Evropske unije, kadar gre za neki ukrep, ki ga država ni sprejela, oziroma neko pravilo Evropske unije ni pravočasno prenesla, ne zanima, kakšna je domača politična situacija. In dejansko ta situacija z večjimi ali manjšimi odmiki traja že leto in pol – govorimo o mutacijah in podobno. Zakonodajno bi se dalo urediti tudi tako, da bi bilo dovolj manevrskega prostora za ukrepanje vlade.

Video: Pogovor v celoti