Z dopolnili Levica predlaga umik ukinitve bonitete za uporabo službenih električnih vozil za zasebne namene, črtanje nagrajevanja z opcijami, prav tako seniorsko olajšavo in možnost izplačila uspešnosti v vrednosti osebne povprečne plače in ne zgolj povprečne plače v državi, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar.

Namen zakona je jasen, pravi Luka Mesec iz Levice. "Ta amandma kot celoten zakon ne pomeni nič drugega kot nižanje davkov za najbolje plačane na rovaš države, in v tem je problem," je dejal.

"Predlog novele zakona razbremenjuje skoraj izključno najbolje plačane v tej državi," je načrtom vlade še nasprotoval Mesec. Njegov strankarski kolega Miha Kordiš pa je dodal, da za bogate prinaša veliko darežljivejše določbe kot za revne, kar se mu ne zdi pravično.

Minister za finance Andrej Šircelj na drugi strani zagotavlja, da višja gospodarska rast in zaposlenost omogočata nižje davke. Proračunski prilivi so v enajstih mesecih letos za skoraj 500 milijonov evrov višji od tistih v letu 2019. Višja splošna olajšava bo koristila vsem, je prepričan minister. "Da bodo dohodki, ki so nujno potrebni za človekovo življenje, neobdavčeni, prav tako se bodo s takšno rešitvijo povečale neto plače prebivalstvu," je povedal.

Židan: Manj pobranih davkov vodi v revnejšo državo

Dejan Židan (SD) je danes menil, da novele zakona ne bi smeli sprejeti. "Manj pobranih davkov pomeni revnejšo državo, manj sociale in manj solidarnosti," je opozoril in poslance pozval, naj zavrnejo zakon, "ki ustvarja dodatno 800-milijonsko luknjo v času, ko je državni proračun že razrušen". "Zmanjkalo nam bo denarja za financiranje razvojnih projektov," je opozoril tudi Vojko Starović (SAB), po drugi strani je Jožef Horvat (NSi) dejal, da sprejem novele zakona omogočajo ugodni davčni prilivi.

Ostre besede med predsedujočim in Levico

Obravnava sprememb dohodnine v državnem zboru je prepletena s postopkovnimi predlogi in ugovori med poslanci Levice in predsedujočim seje Jožetom Tankom iz SDS-a. "To je zloraba vodenja seje za težačenje opoziciji, ker vam opozicija ni všeč, ker niste demokrati, približno na takšen način deluje tudi ta vaš davčni zakon," je povedal poslanec Levice Kordiš.

Predsedujoči na seji Tanko namreč širše razprave ni dovolil. Poslanci so tako lahko razpravljali le o treh dopolnilih, s katerimi bi poslanska skupina Levice iz zakonskega besedila črtala nekatere določbe, in sicer ponovno uvedbo seniorske olajšave, ugodnejšo davčno obravnavo nagrad za poslovno uspešnost ter oprostitev plačila bonitete za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen.

Čeprav naj bi danes obravnavali le tri vložena dopolnila, pa je vseeno predvidena kar nekajurna razprava. O dopolnilih in o sprejemu novele zakona, ki naj bi se uporabljala od 1. januarja 2022, bo DZ glasoval v sredo.

Vlada napoveduje višje neto plače

Vlada je v predlog novele zakona o dohodnini zapisala zvišanje splošne olajšave, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, in sicer postopno do leta 2025 z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov.

Tako se bo po Šircljevih besedah doseglo, da dohodki, ki so nujno potrebni za življenje, ne bodo obdavčeni. "Prav tako se bodo povečale neto plače oziroma neto dohodki prebivalstva. S tem se bo seveda tudi povečala konkurenčnost in zagotavljala vzdržna gospodarska rast," je dodal.

Poudaril je, da vlada spremembe zakona predlaga na podlagi rasti davčnih prihodkov. Teh se je letos do novembra v proračun steklo 19,8 odstotka več kot pred letom in tudi 5,7 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2019. Dohodnine je bilo v tej primerjavi vplačane 31,9 odstotka oz. 13,2 odstotka več.

Najvišja stopnja davka s 50 na 45 odstotkov

Napovedal je tudi, da se bo stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu znižala s 50 na 45 odstotkov.

Predlog novele zakona poleg tega določa, da se bodo olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova usklajevale z inflacijo. "Stvar pravičnosti je, da se ob inflaciji uvede avtomatično usklajevanje olajšav in neto letnih davčnih osnov," je dejal Šircelj.

Vlada predlaga tudi spremembe pri obdavčitvi kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se bo znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se bo znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.

Šircelj je omenil še predlagano tako oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz šolskih skladov kot tudi od dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine. "Vlada predlaga tisto, čemur prejšnje vlade niso posvetile pozornosti," je dejal.

Koliko manj denarja za državno blagajno?

Koliko manj dohodnine se bo z uveljavitvijo predlaganih sprememb steklo v proračun, minister danes ni navedel, je pa dejal, da bo izpad zaradi ugodne gospodarske rasti in znižanja brezposelnosti manjši od prvotnih ocen. Te so se maja, ko je vlada predlog novele zakona poslala v parlamentarno obravnavo, gibale okoli 820 milijonov evrov.

DZ je splošno obravnavo predloga novele zakona opravil na oktobrski seji, ko so poslanci koalicije z zadovoljstvom ugotavljali, da se bodo neto prihodki državljanov zvišali, opoziciji pa so se zdele predlagane spremembe nevarne za vzdržnost javnih financ. Da je primeren za nadaljnjo obravnavo, je DZ takrat odločil ob obstrukciji večjega dela opozicije.