Namen svetovnega dneva Braillove pisave je ozaveščanje o pomenu pisave, ki omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko, pojasnjujejo na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS).
Pisavo je Braille izumil leta 1824 pri 15 letih, potem ko je oslepel v zgodnjem otroštvu, v času iznajdbe pa se je šolal v kraljevem zavodu za slepo mladino v Parizu.
V ZDSSS-ju razlagajo, da bi prevedeno v današnji digitalni čas lahko rekli, da je knjiga v brajici pravzaprav nekakšna pradigitalna knjiga, saj je osnova brajice digitalna in dvojiška (binarna) izbočena pika. Ta je prisotna (1) ali pa je ni (0).
Poudarjajo tudi, da se slepi ne učijo brajice, pač pa branja prek medija. "Poznati brajico pa še ne pomeni znati brati. Brajica je osnovni izobraževalni in komunikacijski proces. Branje je mnogo bolj zapleten proces kot poznavanje kombinacije pik (abecede) v celici," še razlagajo.
Knjižnica je v letu 2018 praznovala sto let delovanja
Vsekakor pa je naučiti se branja in pisanja, prirejenega za slepe, ena najpomembnejših točk v izobrazbi slepega, je bila prepričana Minka Skaberne, po kateri se imenuje knjižnica, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije in je v letu 2018 praznovala sto let delovanja. Slepi lahko preverjajo svoje znanje poleg branja knjig tudi na srečanju ljubiteljev brajice, ki ga vsako leto organizira ZDSSS.
"Vedeti je namreč treba, da je v teh šestih pikah skrito mnogo več kot le pisava. Za slepe je v teh šestih pikah skrit ves svet," na ZDSSS-ju povzemajo besede Sebastjana Kamenika o pomenu brajice. Braillova pisava slepim in slabovidnim osebam omogoča, da so v stiku s svetom in tako deležni enakih kulturnih vrednot ter možnosti za vključevanje v družbo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje