Direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo je po prejemu odlikovanja dejal, da jih delo uvršča v vrh uspešnosti, "ker brez trdega dela in odrekanja ni dobrega zdravništva". Red za zasluge prejel za vrhunsko strokovno delo in uvajanje novih uspešnih pristopov na področju porodništva.

V uradu predsednika so v obrazložitvi odlikovanja zapisali, da se je Merlo vedno znal odzvati na želje porodnic, parov in družin, postojnska porodnišnica pa je postajala zgled za druge, ko je kot prva pri nas uvedla porod v vodi, orala ledino na področju epiduralne analgezije, uredila tako imenovano babiško hišo, v kateri lahko porodnice rodijo, kot bi bile doma, a so ob morebitnih zapletih vendarle v bolnišnici, ter uvedla še številne druge novosti.

Merlo je ob prejemu reda za zasluge dejal, da je postojnska porodnišnica do danes rasla. Postali so prepoznavna ustanova, prepoznavni pa postajajo tudi izven meja Slovenije. Pacientke imajo iz celega sveta, na leto pa opravijo približno 1000 velikih operacij. V izjavi za medije po podelitvi pa je opozoril, da so izgube krvi v porodništvu lahko zelo hitre, usodne. "Zaradi tega smo vsi ginekologi in porodničarji proti rojevanju na domu in eksperimentiranjem, ki nobeni stvari niso v nadgradnjo. Tako, da svarimo ljudi, naj bodo pametni in naj poslušajo zdravstvene delavce," je spomnil.

Priznanje za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju intenzivne interne medicine in "glasno skrb za delovanje zdravstva" pa je prejel predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Marko Noč.

Kot zdravnik se ukvarja z obravnavo kritično bolnih srčnih bolnikov. "Ob širokem in poglobljenem raziskovalnem in strokovnem delu pa Noč najde čas, energijo in pogum za glasne kritične poglede na organizacijo, financiranje in delovanje našega zdravstvenega sistema. Zavzeto se je vključil v razprave o pretirano visokih cenah zdravil in zdravstvene opreme pri nas," so zapisali v obrazložitvi.

Noč je ob prejemu odlikovanja dejal, da je vse, kar človek doseže v življenju, zlasti pa v medicini, posledica timskega dela, dobrega sodelovanja s sodelavci, dobrih odnosov, spoštovanja in pomoči drug drugemu. Dejal je, da je posebno presenečen, da so v predsednikovem uradu zaznali tudi njegovo nemedicinsko udejstvovanje, saj je imel večkrat občutek, da se bori "z mlini na veter". Spomnil je, da se dogajajo tudi lepe stvari, kot je sprejetje zakona o javnem naročanju v zdravstvu.

Po podelitvi pa je dejal, da epidemija covida-19 sigurno ni pravi čas za urejanje zdravstva. Noč ostaja optimist, ki pravi, da se z omikronom postopoma končuje covidno obdobje in da prihaja čas, da se z vso vnemo ponovno lotimo urejanja tega področja.

Red za zasluge je prejel tudi predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC-ja Ljubljana Aleš Blinc, in sicer za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju srca in žilja ter za velik prispevek k preventivi in razumevanju teh bolezni.

V utemeljitvi so med drugim zapisali, da je Blinc od leta 2000 glavni urednik Revije za srce, ki jo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Blinc vsa leta skrbi po eni strani za visoko strokovno raven revije in za njeno aktualnost, po drugi pa za širše razumljiv jezik in razvoj slovenske terminologije na tem področju. Je tudi pobudnik nekaterih novosti na področju preventive, med drugimi uvedbe dneva žil pri nas, merjenja gleženjskega indeksa in tako imenovanega kazalca starosti žil.

Blinc je ob prejemu reda za zasluge dejal, da si želi, da Slovenija postane družba znanja, družba z zeleno industrijo, z zdravstvom, ki bo dovolj zmogljivo, da bo poleg covida-19 zmoglo ustrezno oskrbet še druge bolezni. Želi, da postanemo družba turizma, ki je povezan z zelenim, z zdravjem, z zdravstvom in meni, da imamo za to vse pogoje. "Potrebujemo pa modro vodstvo, ki se ne bo balo investirati v dobro premišljene projekte, ki bodo prinesli dolgoročne koristi v času tako zvanega obnavljanja in odpornosti," je povedal.

Po podelitvi pa je v izjavi za medije spomnil tudi na aktualno stanje. Dejal je, da je iz njihovih oddelkov, ki so primarno namenjeni srčno-žilnim boleznim, približno 10 odstotkov zaposlenih ves čas na covidnih oddelkih. "In to se seveda pozna. V bistvu si zelo želimo, da bi se situacija toliko umirila, da bi lahko zdravstvo delovalo, kot smo bili navajeni," je povedal.