Na zahtevo poslanske skupine Levice se je odbor seznanil s položajem samozaposlenih v kulturi v razmerah po epidemiji in ukrepih za okrevanje.

Primož Siter je v imenu predlagatelja spomnil, da je kulturno-kreativni sektor (KKS), ki je na eni strani kulturni, na drugi pa tudi gospodarski, prvi zaprl vrata in bo najbrž tudi zadnji, ki jih bo popolnoma odprl ter bo omogočil normalno socialno varnost vsem zaposlenim in samozaposlenim.

Kot pravi, so samozaposleni najranljivejši, nimajo socialne in finančne varnosti, so diskriminirani na področju bolniškega dopusta in načina, kako se obravnava dohodnina, v obdobju epidemije pa se je njihov položaj še poslabšal.

Po njegovih navedbah je promet v kulturno-kreativnem sektorju v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadel za skoraj 40 odstotkov, pri čemer gre, kot dodaja, za zelo konservativno oceno.

Predstavniki strokovnih združenj so med drugim povedali, da se večajo razlike med javnim in zasebnim sektorjem ter med različnimi podpanogami. Položaj samozaposlenih je že desetletja problematičen, ker so hkrati delojemalci in delodajalci, četrtina jih zasluži manj od najnižje plače, bolniško nadomestilo 25 evrov dnevno pa je izrazito prenizko. Poudarili so tudi, da na ravni EU-ja ni več vprašanje, ali in zakaj podpirati KKS, temveč kako zagotoviti, da bodo njegovi učinki vplivali tudi na gospodarsko rast.

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je povedala, da je bila kultura v pandemičnih razmerah, sodeč po seštevku vseh ukrepov in sredstev, eden izmed tistih resorjev, ki je bil izrazito prepoznan in finančno okrepljen. Razpravo na temo samozaposlenih v kulturi pa so po njenih besedah že imeli.

Nataša Sukič in Violeta Tomić sta v poslanski razpravi poudarili nepoznavanje problematike, ker se posledice epidemije na tem področju že kažejo, pa bo ob trenutni draginji morda sledilo to, da bomo ostali brez ustvarjalnosti. Podporo štirim predlaganim sklepom Levice, med drugim za pripravo novega interventnega zakonodajnega ukrepa pomoči za KKS, v katerem bo zajeta finančna pomoč za samozaposlene, je izrazil Samo Bevk (SD), a jih odbor ni sprejel.

Člani odbora so pregledali tudi predlagano resolucijo o NPK-ju za obdobje 2022–2029 ter sprejeli številna, pretežno redakcijska dopolnila k dokumentu, ki so jih predlagale poslanske skupine Konkretno, NSi in SDS glede na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Zavrnili pa so Bevkovo dopolnilo glede investicij v objekte Unescove svetovne dediščine in nosilcev znaka evropske dediščine.

Ignacija Fridl Jarc: Poudarek na podpori javnih zavodov
Po besedah državne sekretarke strateški dokument v osmih točkah opredeljuje tisto, kar dela slovensko kulturo posebno v primerjavi z drugimi, konkretni ukrepi in njihova finančna vrednost pa bodo določeni v akcijskem načrtu, ki bo sledil. Poudarek je po njenih besedah na podpori javnih zavodov, ki so najbolj profesionalizirani ter tudi tehnološko in infrastrukturno opremljeni, da lahko omogočajo vključitev samozaposlenih, kar je poslanka Elena Zavadlav Ušaj (SDS) označila kot ustrezno.

Nevladniki: Potrebne je več razprave
Državni svet ga je po besedah poslanca Janeza Moškriča (SDS) potrdil, podporo sprejetju dokumenta, ki ga od leta 2017 ni bilo, pa je izrazil tudi nacionalni svet za kulturo. Društvo nevladnikov in samozaposlenih Asociacija je presodilo, da bi potreboval več razprave. Sindikat Glosa pa se je opredelil za zavrnitev, ker ne kaže na to, da bi samostojni zaposleni v kulturi lahko dobili svoj zakon. Siter je v razpravi predlagal, da bi ga sprejeli v novem mandatu.