"Ruska federacija je zagrešila obsežno agresijo na demokratično, suvereno državo Ukrajino. Slovenci smo bili v podobnem položaju pred 30 leti. Zato vemo, kako se Ukrajinci danes počutijo. Zaradi tega naša izražena solidarnost, naše misli in molitve prihajajo iz srca," je v izjavi za javnost povedal predsednik vlade Janez Janša.

Slovenci vemo, kako je v težkih trenutkih, ko ne veš, ali si sam ali je nekdo s teboj; ko ne veš, ali boš dočakal jutrišnji dan, in ko ne veš, ali bodo sanje o demokratični in svobodni državi preživele – ali pa jih bo groba vojaška sila zatrla, je navedel.

Pomoč in evropska perspektiva Ukrajini

Slovenci se zavedamo, da je za uspešno obrambo poleg orožja potrebna volja za obrambo doma in domovine, obstajati mora morala, ki omogoča, da takšna volja tudi zmaga, je nadaljeval Janša.

Sorodna novica Janša bo v četrtek in petek obiskal Ukrajino. MZZ ruskega veleposlanika poklical na pogovor.

Zato je spomnil na pismo, ki sta ga skupaj s predsednikom poljske vlade naslovila na evropske kolege v sredo zvečer. V njem pozivata, naj se Ukrajini čim prej zagotovi evropska perspektiva oziroma polnopravno članstvo v Evropski uniji. Janša je zatrdil, da se je pozivu čez noč pridružilo še več državniških kolegov. Skupaj bodo poskušali na seji Evropskega sveta prepričati tiste skeptične kolege, ki širitvi EU-ja tako na Balkan kot drugam nasprotujejo.

Zdaj ni čas za dolga razmišljanja, geostrateška situacija je drugačna, zbudili smo se v drugačnem svetu, drugačni Evropi, ki zahteva pogumne odločitve, je navedel predsednik slovenske vlade. Če se ne širi demokratičen in svoboden prostor, se širi nekdo drug. "To je kruta lekcija."

Preprečiti je treba, da bi kdor koli v prihodnosti v Evropski uniji, še posebej tisti, ki smo relativno blizu kriznih žarišč, plačeval ceno, kot so jo naši očetje in dedje v nekih drugih časih, je navedel Janša. To je tudi upanje, ki ga lahko Evropska unija podeli ne samo Ukrajini, tudi Moldaviji, Gruziji. Ponuditi jim moramo hitro članstvo v Evropski uniji. To je mogoč, realen in realističen političen odgovor, ki ga svet in tudi oni v tem trenutku potrebujejo, je zatrdil Janša.

Janša: Ukrajina se bori

Seveda je to upanje realno samo v primeru, da se bo Ukrajina ubranila. Tudi Slovenije danes ne bi bilo, če se ne bi leta 1991 bila sposobna ubraniti, je poudaril premier. V današnjem (četrtek) pogovoru z ukrajinskim kolegom Denisom Šmigaljem je slišal, da je cilj ruske agresije obglavljenje države, uničenje ali zamenjava sedanje demokratično izvoljene strukture oblasti z marionetno vlado. Vendar se Ukrajina bori, je po Janševih navedbah dejal Šmigalj. Ob tem potrebuje pomoč. Janša se skupaj s kolegi iz EU-ja in Nata trudi, da se ta pomoč zagotovi.

Slovenski premier je poudaril, da takšne odločenosti po skupnih stališčih in po skupnem odzivu, odkar je Slovenija del Nata in EU-ja, še ni bilo. "Zato lahko rečem, da so se tisti v Kremlju, ki so z dodatno agresijo popolnoma razgalili svoje cilje, tokrat zmotili." Nič več ne bo, kot je bilo, in zadeva ne bo šla mimo kot Gruzija leta 2008 in Krim leta 2014, je zagotovil Janša.

Spoznali smo, da tudi v teh časih potrebujemo realno vojaško moč, ki bo sposobna zavarovati prostor demokracije in svobode, je dejal Janša.

Vlada: Ne dvigamo bojne pripravljenosti

Slovenska vlada je dopoldne dala soglasje za preventivne varnostne ukrepe, ki jih je sprejel Nato. V petek bo seja vrha zveze Nato, kjer bodo morda sprejeti dodatni ukrepi. Slovenska vlada je nadalje ocenila, da nevarnosti neposrednega vojaškega spopada na ozemlju Slovenije ni, zato ni dvignila bojne pripravljenosti. Je pa nevarnost kibernetskih napadov, ki se po Evropi že dogajajo "in ni dvoma, da prihajajo iz Kremlja". Podjetja ključne infrastrukture v Sloveniji so bila na to opozorjena. Je pa vlada sklenila, da se uvajajo "določena dežurstva", da se bodo ukrepi, če bodo nekoč potrebni, izvajali v realnem času. S temi sklepi bo vlada seznanila odbora DZ-ja za obrambo in za zunanjo politko.

V Ukrajini je še nekaj slovenskih državljanov. Nekateri so se poskušali prebiti domov po cesti, a veliki večini to ni uspelo zaradi zasedenih prometnic. Vrnili so se v glavno mesto, kjer je večina v stiku s slovenskim veleposlaništvom in na varnem, je navedel Janša. V Ukrajini je tudi nekaj slovenskih gospodarstvenikov. Z nekaterimi so v stiku, z drugimi stik še poskušajo vzpostaviti. Vlada si bo še naprej prizadevala za to, da noben slovenski državljan ne bo ostal pozabljen.

Janša je navedel, da njegov obisk v Ukrajini ni odpovedan, je pa prestavljen zaradi tehničnih, komunikacijskih in varnostnih okoliščin.

Glede sankcij je povedal, da niso "mačji kašelj" in da je popolnoma jasno, katera stran bo srednjeročno poraženec. Rusija je jedrska velesila, vojaška regionalna sila, ni pa gospodarska velesila. Odvisna je od izvoza energentov, te pa zdaj EU zmanjšuje, in od zahodne tehnologije.

Govoril je z ukrajinskim kolegom Šmigaljem

Janša je dopoldne govoril z ukrajinskim kolegom Šmigaljem in o tem nekaj zapisal na Twitterju. "Skupaj z zaveznicami v Natu in Evropski uniji ostro obsojamo vojaško agresijo nad Ukrajino brez primere," je na Twitterju v angleščini zapisal slovenski premier. Ob tem je dodal: "Rusija mora takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine." Zapisal je še, da je treba nad Ukrajino vzpostaviti območje prepovedi preletov.

"Vzpostavite prepoved preletov nad Ukrajino. Spoštujte zaveze iz memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994," pa je zapisal v drugem tvitu.

"Bitka za Ukrajino je bitka za Evropsko unijo."

Pahor: Gre za grobo kršitev mednarodnega prava

Tudi predsednik republike Borut Pahor je na Twitterju dogajanje obsodil. "Gre za grobo kršitev mednarodnega prava in načela OZN-a o mirnem reševanju sporov. Izražamo solidarnost z državljani Ukrajine," je zapisal o ruski agresiji na Ukrajino.

Za TV Slovenija je Pahor še dejal, da je Rusija prekršila mednarodni red in s svojim ravnanjem ogroža mednarodno varnost, zlasti evropsko, kar Slovenijo zelo skrbi. Dodal je, da ga "preseneča razsežnost napada na Ukrajino".

"Danes v teh okoliščinah, ko je Rusija storila nekaj, kar v temelju ogroža mednarodni mir in varnost, zlasti evropski mir in varnost, je težko govoriti o mirni rešitvi spora, o dialogu in diplomaciji, vendar bi rad pozval predsednika Putina in Rusko federacijo, naj takoj prekine sovražne dejavnosti, naj ustavi uporabo sile in naj da priložnost diplomaciji," je dejal Pahor.

Dodal je, da bo na koncu v vsakem primeru treba sesti za diplomatsko mizo. "Storimo to čim prej," je še pozval. Poudaril je, da je Putin dal besede, da ne bo okupiral Krima in da ne bo vojaško napadel Ukrajine, nato pa to prelomil, zato je "nekakšen dolžnik mednarodnemu miru in varnosti". Skrbi ga, da bi se agresija lahko prelila na okoliške države, na koncu pa segla tudi do Zahodnega Balkana.

Pred odločanjem najverjetneje seja sveta za nacionalno varnost

Poudaril je, da zveza Nato, z njo pa tudi Slovenija, ne namerava vojaško posredovati v Ukrajini, se mu pa zdi prav, da okrepi svojo vojaško navzočnost v ukrajinski bližini. O tem bo sicer odločala vlada, "bo pa to vse prej pretreseno tudi na seji sveta za nacionalno varnost", ki ga bo vlada najverjetneje sklicala, je še dejal Pahor.

"Napad na Ukrajino je protipravno, neupravičeno in zavržno dejanje, ki ga najostreje obsojam," pa je zapisal predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in poudaril: "EU mora ostati enotna in vložiti ves napor za dosego premirja."

Slovenija je odločno nasprotovanje ruskim potezam izrazila že v preteklih dneh, potem ko je Moskva v ponedeljek priznala neodvisnost samooklicanih separatističnih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk. Ob Janezu Janši, ki je zapisal, da je priznanje "očitno kršenje mednarodnega prava ter dogovorov iz Budimpešte in Minska" in s tem nezakonito, so podobno stališče zavzeli tudi na ministrstvu za zunanje zadeve ter izrekli podporo ukrajinskemu vodstvu.

V sredo je zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Ljubljani Timurja Ejvazova. Izrazili so mu odločno nasprotovanje Slovenije ruskim potezam ob ukrajinski meji.

Tonin: Napad na Ukrajino neizzvan

Minister za obrambo Matej Tonin se je zavzel za to, da bi Evropska unija Ukrajini čim prej zagotovila perspektivo polnopravnega članstva v EU-ju. Opozoril je tudi na možnost kibernetskih napadov v gospodarstvu in poudaril, da je ruski napad na Ukrajino neizzvan in predstavlja kršitev vseh mednarodnih norm, so sporočili iz ministrstva za obrambo.

Ruska dejanja obsojajo tudi politične stranke

Tudi v slovenskih političnih strankah se že vrstijo obsodbe ruskih dejanj, pozivajo tudi k reševanju sporov po diplomatski poti. V SD-ju ob tem pozivajo tudi k takojšnjemu sklicu političnega vrha in sveta za nacionalno varnost (Snav). Predsednica SD-ja in evropska poslanka Tanja Fajon je tako na predsednika republike Pahorja, predsednika vlade Janšo ter predsednice in predsednike parlamentarnih strank naslovila poziv za takojšen sklic političnega vrha z vsemi parlamentarnimi strankami ter sveta za nacionalno varnost, da bi se "dogovorili o usklajenem odzivu Slovenije in nujno potrebnih korakih za vzpostavitev miru v Ukrajini v okviru mednarodnega prava", so sporočili iz SD-ja.

Fajon je ob tem, kot navajajo v stranki, poudarila, da morajo biti pri tem v ospredju prizadevanja za mir v Ukrajini. Prepričana je, da imata Slovenija in Evropska unija pri tem posebno priložnost in odgovornost, da se celotna mednarodna skupnost zavzame za takojšnje končanje vojaške agresije in da se odprta vprašanja rešijo po diplomatski poti. Kot je še poudarila, je vojaška agresija na Ukrajino groba kršitev mednarodnega prava in helsinških dogovorov o nespremenljivosti meja v Evropi. Hkrati je Fajon prepričana, da lahko Slovenija kot država, ki je članica Evropske unije in severnoatlantskega zavezništva, na drugi strani pa jo z Rusko federacijo povezujejo tradicionalno dobri odnosi, prevzame posredniško vlogo in dejavno prispeva k ponovni vzpostavitvi miru.

V popoldanski izjavi za medije pa je Fajon opozorila še na morebitne gospodarske posledice. Kot je spomnila, EU napoveduje, da ima kratkoročno dovolj zalog energentov do konca te zime, v prihodnje pa bi lahko čutili resne posledice. V Sloveniji se bomo tako po njenih besedah morali pripraviti na posledice, ki jih bo imelo dogajanje v Ukrajini na gospodarstvo, ter se odzvati hitro in usklajeno.

Slovenska podjetja, ki pomembno poslujejo v Rusiji in Ukrajini, so sicer po besedah gospodarskega ministra in prvaka stranke Konkretno Zdravka Počivalška že pred časom opozorili, naj se ustrezno pripravijo na nastalo krizo. Počivalšek je ob tem danes na Twitterju še zatrdil, da slovenska vlada skrbno spremlja razmere in si želi čimprejšnje umiritve nastale krize. Dodal je še, da je reševanje nesoglasij z nasiljem v 21. stoletju nesprejemljivo.

Vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat pa je napad na Ukrajino označil za teptanje mednarodnega prava, ki je po njegovem mnenju vojna proti življenju, svobodi in demokraciji. V NSi-ju pa pričakujejo tudi čimprejšnji sklic odborov DZ-ja za zunanjo politiko in za obrambo.

Prvak stranke Marjan Šarec je dejal, da bodo največ škode utrpeli ljudje, ki niso nič krivi. Poudaril je še, da največ šteje enotnost EU-ja in Zahoda, česar da se zavedajo tudi Slovenci.

Rusko agresijo obsojajo tudi v Levici in pozivajo k takojšnji prekinitvi vseh vojaških dejavnosti, pa je na Facebooku danes zapisal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Kot je še navedel, mora mednarodna skupnost iskati in najti mirno in dokončno rešitev napetosti. Ob tem je Vatovec še pozval vlado, da se zavzame za miroljubno, nenasilno in diplomatsko reševanje spora ter se vzdrži kakršnega koli vpletanja v oborožen spopad.

Da zagovarjajo diplomacijo in mirno reševanje sporov, so na Twitterju zapisali tudi v stranki SAB. Kot so še dodali, je v nacionalnem interesu Slovenije deeskalacija ukrajinske krize, saj bo vojna destabilizirala finančne trge, kar vodi v še višjo inflacijo in rast cen, kar bo neposredno udarilo tudi slovensko gospodarstvo in posamezne ranljive skupine.

Ruski napad na Ukrajino so na Twitterju ostro obsodili tudi v poslanski skupini DeSUS-a, ob tem pa izrazili pričakovanje, da bosta EU in Nato z odzivom zagotovila varnost in celovitost Ukrajine.

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič pa je v odzivu dejal, da je dogajanje v Ukrajini posledica evropskega priznanja Kosova in Metohije, s čimer je EU odprl Pandorino skrinjico.

Vojaški napad na Ukrajino so obsodili še v nekaterih zunajparlamentarnih strankah, ki imajo sicer v svoji vrstah poslance aktualnega sklica parlamenta. V Gibanju Svoboda so med drugim izrazili "podporo ravnanju EU-ja, ki bo zaostril že sprejete sankcije in Ukrajini nudil vso potrebno politično, gospodarsko in humanitarno pomoč".

V Naši deželi pa so se zavzeli tudi za enoten odziv tako Slovenije kot tudi EU-ja.

Enotne obsodbe slovenskih evroposlancev

Ruski napad enotno obsojajo tudi evroposlanci. Milan Brglez je na Twitterju v angleščini zapisal, da je ruska vojaška akcija v Ukrajini "groba kršitev temeljnih načel mednarodnega prava," ki jih ostro obsoja. Ob tem je izrazil upanje, da bo "zmagal razum" in da se bo zadeva končala mirno.

"Napad Putinove Rusije na Ukrajino je napad na razviti demokratični svet. Pričakujem oster odziv s sankcijami zoper Putina osebno in nadaljevanje pomoči demokratično izvoljeni oblasti v Ukrajini," pa je zapisala Ljudmila Novak in dodala, da je bila v Evropskem parlamentu že podana zahteva za sklic izrednega zasedanja. Franc Bogovič je spomnil, da se je "zgodil najbolj črn scenarij" in da dogajanje ostro obsoja. "Kolegi iz baltskih držav v Evropskem parlamentu so nas že dlje časa opozarjali, da se predsednik Rusije Putin ne bo ustavil in bo napadel Ukrajino, ki ni več pod vplivom Moskve, kot je Belorusija," je še navedel.

Klemen Grošelj pa je zapisal, da gre "za agresivno vojno v nasprotju s samimi temelji in načeli Ustanovne listine ZN, ki ogroža evropski ter svetovni mir". "EU se mora odzvati enotno, odločno in dejanje povsem neizzvane agresije učinkovito sankcionirati," je še dodal. Tudi Romana Tomc obsoja vojaški napad, pri tem pa opozarja: "Ni se potrebno spraševati, kaj smo v preteklosti naredili narobe, da je do tega prišlo. Ukrepati moramo premeteno in takoj." "Putin ne deli naših pogledov na demokracijo. Pokazal je, da se s svojimi načrti ne bo ustavil samo pri žuganju. Poleg močnih sankcij, gospodarskih in diplomatskih, je za Ukrajince ključno, da dobijo evropsko perspektivo in obljubo, da se njihove evropske sanje še lahko uresničijo," je še zapisala.

Milan Zver je v odzivu navedel, da ostro obsoja agresijo Rusije in napotitev ruske vojske na to območje pod pretvezo "ohranjanja miru". "Rusija grobo krši mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Evropska unija mora nastopiti enotno in hitro z ostrimi in ciljanimi sankcijami proti Rusiji," je poudaril.

"Poleg nacionalne suverenosti je ozemeljska celovitost temelj mednarodnih odnosov. Nihče ni vsemogočen, sploh pa ne zato, ker vodi državo, kot je Rusija. To (mu) mora EU dati jasno in odločno vedeti. S sankcijami in z enotnostjo," pa je zapisala Irena Joveva iz LMŠ-ja.