Za večino vlagateljev, ki imajo kar koli opraviti z ruskim delniškim trgom, je bila očitno edina misel: čim hitrejši umik. Ne sprašuj, samo prodaj. Osrednji moskovski indeks je na začetku dneva strmoglavil za polovico (pristal je najnižje v zadnjih šestih letih), na koncu je bil za 33 odstotkov v minusu. Energetski velikan Gazprom, ki ga bodo sankcije zelo prizadele (omenja se celo možnost, da bi Rusijo izključili iz globalnega plačilnega sistema Swift), je bil v najslabšem trenutku dneva ob 57 odstotkov tržne kapitalizacije, podobno tudi Sberbank, le malenkost bolje jo je odnesel Lukoil. V nadaljevanju dneva so se tečaji malenkost popravili, ruska centralna banka pa je zagotovila, da bo poskrbela za dodatno likvidnost bančnega sistema. Rubelj je sicer padel rekordno nizko.

Nasdaq potipal medvedji teren, nato pa krenil močno navzgor
Osrednje borze v Evropi so medtem izgubljale najmočneje v zadnjih dveh letih, londonski FTSE100 se je znižal za skoraj štiri odstotke ("izpuhtelo" je za 76,9 milijarde funtov papirnatega premoženja), prav tako frankfurtski DAX (največ, za 12 odstotkov, so padle delnice Deutsche Bank). V New Yorku, kjer je bilo v zadnjih dneh že tako opaziti precej pesimizma, so na začetku dneva indeksi izgubljali podobno močno kot evropski, kar je tehnološki indeks Nasdaq potisnilo v "medvedje" območje, saj je bil že za več kot 20 odstotkov oddaljen od novembrskega rekorda. A v zadnjih urah dneva je – tudi zaradi ugibanj, da Fed na marčevski seji obresti verjetno ne bo zvišal za 0,5 odstotne točke (ampak za 0,25) –, sledil izrazit preobrat, tako da je Nasdaq dan končal s 3,34-odstotnim pribitkom. Netflixove delnice so se podražile za šest odstotkov, Microsoftove za pet.

Krkine delnice v kratkem s 120 na 86 evrov
Ljubljanska borza je doživela največji naval panike po 12. marcu 2020. Takrat je, ob začetku zapiranja gospodarstev, SBITOP strmoglavil za devet odstotkov, včeraj pa za 7,35 odstotka, na 1.113 točk. To je najmanj po lanskem maju. S Krkinimi delnicami so se najnižji posli sklepali pri 86,20 evra. Obratno smer kot delnice so ubrale plemenite kovine. Včeraj zjutraj in dopoldne se je izrisala izrazito zelena barva, cena zlate unče se je povzpela vse do 1.968 dolarjev, kar je največ po koncu leta 2020. Konec dneva ni bil bleščeč, zlato je zdrsnilo pod 1.900 dolarjev, torej pod vrednost, kjer je bilo 24 ur prej. Cene nafte brent so se ob prvem odzivu na rusko vojaško posredovanje v Ukrajini povzpele nad 105 dolarjev, na koncu pa so bile spet pri dvoštevilčni vrednosti. Bitcoin je z jutranjih manj kot 34.500 do konca dneva splezal nad 38.000 dolarjev.

Vse je mogoče, nič ni izključeno
Kljub včerajšnjemu obratu navzgor v New Yorku seveda nevihte še zdaleč ni konec, odpirajo pa se številna vprašanja. "Rusija ima izjemno veliko dolarskih deviznih rezerv. Če se bo odločila te rezerve pretopiti v zlato ali kakšno drugo naložbo, bo to zelo vplivalo na ameriški dolar. Ker je dolar glavna svetovna valuta, bo to posledično vplivalo na svetovne finančne trge. Tudi Kitajska ima veliko zalog denarja v dolarjih, ima načrte s Tajvanom in nekateri že vidijo vzporednice. Tako dobimo nove zgodbe, ki lahko destabilizirajo finančne trge," je v včerajšnji oddaji Vojna v Ukrajini poudaril dopisnik TV SLO Andrej Stopar.