Kot je po srečanju Posvetovalne skupine za krizno situacijo v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Aleš Cantarutti, je izključitev Rusije iz SWIFT-a skrajna možnost, ki se je zavedajo v EU-ju in ZDA. Brez SWIFT-a trenutno poteka poslovanje z Iranom. "Neposredno poslovanje iranskih podjetij z evropskimi je praktično onemogočeno, ker imajo banke prepoved poslovanja v tem mednarodnem plačilnem prometu," je dodal Cantarutti.

"Naša vlada bi se morala potruditi v smeri, da podpira predlog tistih članic EU-ja, ki zagovarjajo mednarodno poslovanje in plačilni promet SWIFT. Prekinitev tega prometa bi prinesla ogromno škode našim podjetjem," se je za neizključitev iz SWIFT-a zavzel predsednik GZS-ja Tibor Šimonka.

Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit je dejal, da bi bila izključitev Rusije iz sistema SWIFT tehnično zahteven podvig, ki bi imel velik vpliv na poslovanje Nemčije in nemških podjetij v Rusiji. Ob tem je dodal, da sta do te možnosti zadržani tudi Italija in Francija, ta meni, da je to zadnja možnost. Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek dejal, da izključitev za zdaj ne pride v poštev. Na drugi strani Združeno kraljestvo podpira izključitev Rusije iz sistema. SWIFT je sicer temelj mednarodnega plačilnega sistema, ki ga uporabljajo skoraj vse finančne institucije po vsem svetu.

Po navedbah ruskega nacionalnega združenja za SWIFT mrežo Rosswift trenutno uporablja okoli 300 vodilnih ruskih bank in organizacij iz več kot 68 mest v devetih različnih časovnih pasovih. Več kot polovica ruskih kreditnih organizacij izvaja več kot 80 odstotkov vseh poravnalnih transakcij. Za ZDA je Rusija druga največja sodelujoča država v SWIFT-u glede na število uporabnikov.

Slovenija leta 2021 v Rusijo izvozila za 867 milijonov evrov blaga

Na GZS-ju so zaradi vojne v Ukrajini ustanovili posebno krizno skupino, ki bo seznanjala podjetja s pomembnimi informacijami. "Dogovorili smo se tudi o nekaterih pobudah, ki jih želimo posredovati vladi in prek nje odločevalcem v Evropi. Po eni strani je zelo enostavno in hitro sprejemati sankcije in ukrepe, po drugi strani pa se je treba zavedati, da lahko nato pričakujemo tudi ukrepe z druge strani." Šimonka je dodal, da si najmanj želijo sprejemanja ukrepov, ki bi prinesla škodo evropskim podjetjem.

Na sestanku posvetovalne skupine GZS-ja so sodelovali predstavniki petnajstih slovenskih podjetij, ki največ poslujejo z Ukrajino in Rusijo ter tudi Belorusijo. V vseh omenjenih državah je navzoče podjetje Riko, katerega direktor Janez Škrabec je povedal, da imajo vsa plačila zavarovana, tako da za zdaj večjih težav ne vidi. Tudi sicer je razmeroma optimističen. "Vse nas je presenetila ta vojna, po drugi strani smo navajeni na kompleksnost poslovanja v regiji," je dejal.

Največjo težavo Škrabec vidi v morebitni izključitvi ruskih bank iz mednarodnega bančnega poslovanja. Enako je dejal glavni direktor Iskratela Robert Kuzmič: "Brez SWIFT-a je poslovanje s temi državami zelo tvegano in brez tega si poslovanja ne predstavljamo."

Slovenija je lani v Rusijo po podatkih Banke Slovenije izvozila za 867 milijonov evrov blaga, uvozila ga je za 342,7 milijona evrov. Ruske naložbe v Sloveniji so konec leta 2020 znašale 124 milijonov evrov, slovenske v Rusiji pa 452,2 milijona evrov. Med vlagatelji v Sloveniji imajo ruska podjetja razmeroma majhen delež. Kot destinacija slovenskih naložb je Rusija na četrtem mestu.

Izpostavljenost slovenskega bančnega sistema do komitentov iz Rusije, Ukrajine in Belorusije je medtem nizka in po podatkih s konca letošnjega januarja skupaj znaša le 0,18 odstotka, še kažejo podatki centralne banke.

V Rusiji in Ukrajini po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška posluje pomembno število slovenskih podjetij, vlagatelji iz omenjenih držav imamo tudi v Sloveniji. "Če ne bo hitre diplomatske rešitve, bo velik obseg poslovanja ogrožen," je ob robu dogodka pred Pokalom Vitranc v Kranjski Gori opozoril Počivalšek.

"Sankcije predstavljajo kazen civiliziranega sveta proti barbarstvu"

Na vprašanje, kaj bi za Evropo pomenila obsežna gospodarska osamitev Rusije, je v četrtek za Odmeve Televizije Slovenija odgovarjal tudi vodja analitike na GZS-ju Bojan Ivanc. Kot je dejal, so sankcije vendarle najmočnejše orožje tistega, ki se ne želi vpletati v vojaški spopad: "Predstavljajo kazen civiliziranega sveta proti barbarstvu." Kljub vsemu bodo tako sankcije proti Rusiji kot povračilne sankcije gotovo prinesle neželene posledice za gospodarstvo in domače prebivalstvo.

"Sankcije pogosto niso uspešne, saj se vedno najdejo voljni poslovni partnerji, ki pomagajo pri tem, da izničijo njihov pomen. Tako je bilo vedno v zgodovini. Tudi če bi v tem trenutku nehali kupovati rusko nafto in plin, bi se zanjo nemudoma našli drugi kupci. Nafta in plin nimata oznake, kupec pa je globalen. V tem trenutku se vsi zahodni politiki zavedajo, da sankcije ne bodo ustavile agresije, služijo pa pri komunikaciji s svojimi volivci oziroma reševanju svojega obraza," meni Ivanc.

Po njegovem mnenju je najmočnejša sankcija, na kateri se lomijo evropska stališča, prepoved mednarodnega sistema za plačilni promet SWIFT. "Po drugi strani pa je vprašanje, kaj bi to pomenilo za evropska podjetja – kako bi EU potem plačeval zemeljski plin ruskim dobaviteljem?"

Prevoz do ukrajinskih kupcev v prihodnjih dneh onemogočen

"Že včeraj sta bila na ukrajinskem ozemlju zadržana dva tovornjaka, danes se je ponovilo nekaj podobnega. Meje z Ukrajino so v tem trenutku zaprte," je opisal Cantarutti. Podjetja so sporočila, da bo prevoz do ukrajinskih kupcev vsaj v naslednjih dneh praktično onemogočen. "V tem trenutku se pogovarjamo z zbornico za transport in logistiko na ministrstvu za infrastrukturo. Prek EU-ja se bodo namreč določili varni koridorji, ko se vojne akcije toliko umirijo, da bo transport v Ukrajino znova mogoč."

Šimonka je dejal, da bi bilo dobro, da bi se odločevalci dogovorili o varnih koridorjih za dobavo. Po njegovih besedah je treba razmisliti tudi o izdelkih "dual-use". To sta programska oprema in tehnologija, ki bi se potencialno lahko uporabljala tudi za vojaške namene. "Takih projektov, opreme in dobav je tudi iz Slovenije kar nekaj in ne želimo, da so vsi kategorizirani kot 'dual-use'."

Izrednega pomena je tudi dobava zemeljskega plina, je poudaril Šimonka. "Ne gre le za ogrevanje, plin je tudi industrijski energent." Če bi bila plin ali nafta predmet sankcij, bi se slovenskemu gospodarstvu povzročila velika škoda. Ustavitve dobave zemeljskega plina Evropi za zdaj sicer nihče ne pričakuje, a kot je dejal Cantarutti, se bo njegova cena v vsakem primeru še dodatno povišala, kar pomeni dodatne težave za energetsko intenzivna podjetja.

Strokovnjak za energetiko Peter Novak je v četrtek za Televizijo Slovenija napovedal počasen, a vztrajen dvig cen vseh energentov: naravnega plina, utekočinjenega naravnega plina in naftnih derivatov. Rusija je že napovedala nove cene, in sicer 200 dolarjev za megavatno uro, ki je doslej znašala 26 dolarjev. To je strahotna sprememba, ki kriči, da se moramo čim prej energetsko osamosvojiti, je prepričan Novak, ki obenem priznava, da trenutno realne alternative za ruski plin ni. "Tudi ZDA ne bi mogle zapolniti 30 odstotkov, kolikor zanaša ruski delež plina v Evropi. Tudi jedrskih elektrarn ne moremo graditi hitro. Trenutno lahko poskušamo izkoristiti to, kar imamo doma: biomaso," je dejal Novak.

Tudi Ivanc je za Odmeve dejal, da trenutno lahko pričakujemo vnovičen val rasti cen določenih kovin, nafte in zemeljskega plina. Med kmetijskimi pridelki izstopa pšenica, saj Ukrajina velja za veliko žitnico, hkrati je pomembna proizvajalka jekla. "Večina izvoza gre prek pristanišč v Črnem morju in obstaja bojazen, da bi se izvoz teh surovin in energentov ustavil." Ta bojazen pa se že izraža v cenah, povišane bodo vse do takrat, dokler bo potek vojaških dejavnosti v Ukrajini negotov oziroma dokler ne bo jasno, katere sankcije bodo uvedene, kdo jih bo uvedel in ali bo Rusija uvedla tudi povračilne sankcije.