Predlog prihaja dvanajst let po sprejetju zakona o javni filmski agenciji (SFC) in "poskuša obravnavati razmere v AV-sektorju, na katere so njegovi predstavniki opozarjali v zadnjih letih".

Predlog med drugim opredeljuje zunajproračunske vire financiranja avdiovizualnih (AV) dejavnosti, višja sredstva za spodbujanje filmske in AV-produkcije, spreminja sistem podpor, določa novo sestavo sveta SFC-ja in predlaga, da se javni zavod Filmski studio Viba film pripoji k SFC-ju. Minister za kulturo Vasko Simoniti je v uvodu izrazil željo, da bi zavzeli skupno stališče in sprejeli zakon, ki bo filmski industriji oziroma AV-področju v pomoč.

Kot je povedala generalna direktorica direktorata za medije Uršula Menih Dokl, so zaobjeli nekaj ukrepov, s katerimi želijo povečati dostopnost slovenskih in evropskih AV-del ter zagotoviti temelje za razvoj sektorja. "Z njim bi SFC postal sodobnejša, fleksibilna in avtonomna institucija, ki bi lahko sprejemala srednjeročne strategije, njegov direktor in programski svet pa bi imela več pooblastil."

Glede zunajproračunskih virov je pojasnila, da lani s prenosom evropske direktive o AV-medijskih storitvah v slovensko zakonodajo niso uspeli zagotoviti sklada, zato se jim je zdelo pomembno, da ga vključijo v ta zakon. "Želimo si, da bi tisti, ki bodo prispevali v ta sklad, od tega tudi nekaj imeli, in imeli bodo vsebine, AV-dela, ki jih bodo lahko predvajali in tržili," je povedala.

"Da bi prepoznavnost pomena AV-sektorja dosegli tudi na medresorski ravni"
Kot še pravi, so želeli vključiti vse deležnike v AV-sektorju, tako ustvarjalce, producente, promocijo, distribucijo, filmsko vzgojo kot izobraževanje, ter vse to racionalizirati. Obenem pa si želijo, da bi prepoznavnost pomena AV-sektorja dosegli tudi na medresorski ravni. "Zato prepričujemo tako ministrstvi za gospodarstvo kot finance o njegovi dodani vrednosti v BDP."

Direktorici SFC-ja, Nataši Bučar se zdi predlog v pravo smer, ker sledi dobršnemu delu ugotovitev, ki so jih poudarjali po sprejemu zakona o SFC-ju pred 12 leti, pa tudi v zadnjih dveh koronskih letih, med drugim o tem, da je področje preveč zbirokratizirano in da potrebuje zunajproračunske vire, pri čemer pa morajo proračunska sredstva ostati temelj. Za najpomembnejši rešitvi je opredelila združevanje dveh filmskih institucij ter večja pooblastila direktorja SFC-ja pri odločanju o programu.

Slovenski film potrebuje prisotnost tistih, ki od filma živijo, je dejala glede zunajproračunskih virov, kot dobri rešitvi pa je poudarila še možnost financiranja distribucije ne samo domačega filma, ampak širše, ter spodbujanje delovanja in širitve kinematografske mreže.

Tudi član nacionalnega sveta za kulturo Aleš Pavlin je predlog podprl, med drugim zaradi umeščenosti področja med ministrstvi za kulturo, gospodarstvo in finance. Nasprotno pa je Peter Kep iz kolektivne organizacije Aipa izrazil bojazen, da bi se lahko zgodil pingpong med ministrstvi. Zato bi bilo po njegovem mnenju treba dobro pripraviti podzakonske akte.

Po besedah Klemna Dvornika, predsednika Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, bi potrebovali takšen zakon o AV-dejavnosti, ki bi celoten sektor izvzel iz vseh drugih zakonov in ustanovil institucijo, ki bi bila v proračunskem in vseh drugih pogledih avtonomna. Korak naprej se mu zdi nujen, želijo pa si konsenza, kjer bi tisto, kar se zdi dobro, podprli, ne najboljše rešitve pa popravili. Kot je dodal producent Danijel Hočevar, bi bil glede zakona smiseln še kakšen posvet.