Niso daleč časi, ko se je zdelo, da je inflacija le še neki oddaljen spomin, ki se ne more več ponoviti. Po finančni krizi 2008 se je svet bolj bal deflacije in ponovitve japonske zgodbe, centralne banke so bile namreč kronično neuspešne pri doseganju ciljne inflacije. Niti politika kvantitativnega sproščanja, ki je povzročila veliko povišanje denarja v obtoku (to bi v teoriji moralo prinesti višjo inflacijo), tega ni spremenila. Vse do covidne krize in zdaj še vojne v Ukrajini. Dva šoka, ki sta močno premešala karte. Pretrgane dobavne verige in vse višje cene energentov in hrane so razvita gospodarstva pahnila v inflacijsko spiralo. Centralne banke se za zdaj prav ostro niso odzvale (morda z besedami, z dejanji še ne), a tudi to bi se lahko spremenilo.

Pomembno je, da se inflacijska pričakovanja ne razširijo v javnosti ...
Je inflacija, ki jo spremljamo (v Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za 5,4 odstotka), res začasna? "Dejstvo je, da ti začasni dejavniki trajajo že dlje časa. Pomembnejše je zato vprašanje, kaj lahko naredimo z našimi politikami, da se rast cen, ki je skoncentrirana v delu gospodarstva, povezanem z energenti in surovinami, ne začne prenašati še na druge cene. Pomembno je, kakšna pričakovanja sprožamo s temi politikami. Če bi prebivalstvo začelo razmišljati, da bo inflacija res dolgotrajnejša, bi to pomenilo dodatne težave za vodenje denarne politike," je za Radio Slovenija povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki v preostanku leta opozarja na pomemben dejavnik, ki bi lahko poglobil inflacijsko krizo, namreč na plače.

... in da se rast cen ne preliva v rast plač.
Največji vpliv na inflacijo bo imelo gibanje plač. Če se bodo začele višati, bi bila lahko konec leta inflacija v Sloveniji po mnenju Vasleta višja kot v EU-ju. Ključno bo torej, kaj se bo dogajalo na trgu dela. "Trenutno ugotavljamo, da se v večini evropskih držav rast cen še ne preliva v rast plač, kar pomeni, da so inflacijska pričakovanja še relativno omejena, stabilna. V tem trenutku se zavedamo, da je nastopil čas, ko je treba prilagoditi naše politike in z denarno politiko prispevati k temu, da rast cen ne bo ostala dolgotrajnejša. Konec lanskega leta oziroma na začetku letošnjega smo zato že sprejeli prve ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo pritiski na cene manjši."

Fed marca začel cikel višanja obresti
Še bolj kot v Evropi se na monetarno zategovanje pasu pripravljajo v ZDA, potem ko je letna inflacija pri 7,9 odstotka dosegla neslaven rekord zadnjih 40 let. "Ameriška centralna banka bo precej agresivno nastopila z dvigom obrestnih mer. Računam, da bodo te konec leta pri 2,5 odstotka. Na naslednji Fedovi seji se bolj nagibam k temu, da bodo šle obresti navzgor za 50 bazičnih točk in ne le za 25 kot na marčevski seji. Verjetno bo tudi Evropska centralna banka letos dvakrat dvignila obrestno mero. Skratka, centralne banke se vse bolj zavedajo, da morajo z denarno politiko ustrezno ukrepati, da zajezijo inflacijo, ki je šla krepko iz okvirov predvsem zaradi cen energentov in hrane, pa tudi zaradi dobavnih verig," nam je povedal Tomislav Apollonio iz Nove KBM.

Svarilen signal na obvezniškem trgu
Številni ekonomisti so krepko navzdol popravili oceno letošnje gospodarske rasti. Recesija ni tako neverjetna, pri JP Morganu ocenjujejo, da je možnost za to med 30 in 35 odstotki. Predvsem pa vsi govorijo o stagflaciji, hkratnem pojavu nizke (ali celo ničelne) gospodarske rasti in inflacije. Apollonio: "Na vprašanje, ali pričakujem stagflacijo, bi težko odgovoril, se pa na ameriškem obvezniškem trgu dogaja, da je donosnost dveletne ameriške obveznice občasno nad nad donosnostjo 10-letne, kar kaže na to, da vlagatelji pričakujejo hitro ohlajanje gospodarstva in tudi stagflacijo. Še bolj to velja za Evropo, ki bo zaradi vojne v Ukrajini in odvisnosti od ruskih energentov tudi gospodarsko bolj prizadeta kot ZDA."

Zakaj naj bi bila inflacija le začasna?
Ko pri ECB-ju razmišljajo o inflacijskih gibanjih, imajo pred očmi srednjeročno obdobje, kar pomeni dve ali tri leta. Zato še vedno govorijo o začasni inflaciji: "Ta inflacija še ni trajne narave. Ključni dejavniki, zakaj tako razmišljamo, so ravno razlogi, ki so privedli do višjih ravni cen. Eden najpomembnejših razlogov je ta, da so ob začetku covidne krize cene nafte in energentov padle. V začetnem obdobju krize smo imeli celo deflacijo. Ob odprtju gospodarstva so se gibanja obrnila, kar je vplivalo na višanje inflacije. Drugi dejavnik je ta, da je bil med covidno krizo precejšen del poslovanja omejen. Ko so se zdravstvene razmere izboljšale, se je trošenje močno povečalo. K vsemu temu lahko dodamo še prekinitev dobavnih verig in ukrepe ekonomske politike, saj so nekatere države na primer znižale DDV. Ko so znižanje odpravili, je imelo to spet inflacijske posledice."

Ob višji inflaciji nižja gospodarska rast
Rast cen je na eni strani torej povezana s koncem covidne krize, na drugi strani pa z rusko agresijo v Ukrajini. Obe državi sta veliki dobaviteljici energentov, surovin in hrane. Ta šok se bo še nekaj mesecev odražal v rasti cen, tudi gospodarska rast bo nižja: "Pripravili smo prve simulacije, kaj bi lahko ruska agresija pomenila za naše gospodarstvo. Če smo prej pričakovali rast BDP-ja med štirimi in petimi odstotki, se zdaj bolj približujemo spodnjemu intervalu. Posledice bodo tudi na inflaciji. Ta je že zdaj za eno odstotno točko višja od povprečja EU-ja. Ker smo v Sloveniji nadpovprečno veliki porabniki energentov, bo imelo vse skupaj v Sloveniji še večji vpliv na inflacijo. Trenutno je inflacija sedemodstotna. Glede na to, kaj se je dogajalo v zadnjih mesecih, lahko pričakuejmo, da bo številka ostala visoka ali se celo povišala, preden se bo ob koncu leta začela umirjati," meni Vasle.

Najprej končati program QE, sledi dvig obresti
Kaj je za Evropsko centralno banko trenutno pomembneje, krotiti inflacijo ali skrbeti za dovolj visoko gospodarsko rast? "Z vidika ECB-ja je ključno, da zagotavljamo stabilno rast cen. Da pazimo, da inflacija ne postane trajnejša. Da se rast cen, ki je še vedno relativno omejena na določene – sicer pomembne – proizvode, ne postane prevladujoča. To je primarni cilj. A pred očmi imamo tudi širšo zgodbo in bomo pazili, da z odločitvami ne porušimo ravnotežja na drugih področjih." ECB je že pred časom sporočil, kakšni bodo naslednji koraki denarne politike. Vasle ponavlja: "Prva prilagoditev bo na področju zmanjševanja odkupov vrednostnih papirjev. V tretjem četrtletju, če ne bo dodatne eskalacije posledic ruske agresije, bomo nakupe končali. Potem bo nastopil čas za razmislek o dvigu obrestne mere. Glede na to, kaj se zdaj dogaja z inflacijo in kakšne so razmere na finančnih trgih, ne morem izključiti, da bomo prvi dvig obresti videli še v letošnjem letu." Vse to bo prineslo tudi višji evribor, ki je trenutno še v negativnem območju. Vsaj letos lahko zato vsi, ki imajo posojilo s spremenljivo obrestno mero, še mirno spijo.