Ustavno sodišče je med drugim ocenilo, da izpodbijana določba, ki posega v temelje enotnega plačnega sistema, ni nujen ukrep za odpravljanje posledic epidemije covida-19.
Za odločbo je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, proti dva.
Ločeno odklonilno mnenje sta podala ustavna sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič. Ločeno pritrdilno mnenje sta napisala Rok Čeferin in Rajko Knez.
Zadnji interventni protikoronski zakon je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda.
Zahtevo za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Lidija Jerkič, Evelin Vesenjak in Peter Majcen.
Ustavno sodišče: To ni nujen ukrep
Kot je razvidno iz odločbe, so ustavni sodniki ugotovili, da množičen pojav covida-19, tudi če uradno ni razglašena epidemija, pomeni naravno nesrečo. Torej interventni zakon, ki pomeni zakonsko podlago za nujne ukrepe za zagotovitev odprave posledic covida-19, spada med izjeme, za katere po 90. členu ustave ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma.
Vendar pa izpodbijana določba, ki bi posegla v zakon o sistemu plač v javnem sektorju z zvišanjem plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike ter s tem posegla v temelje enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev in porušila postavljena razmerja, po oceni ustavnih sodnikov ni nujen ukrep, s katerim bi se odpravljale posledice covida-19.
Ob tem je ustavno sodišče zavrnilo navedbe DZ-ja in vlade, da sta škodljivi posledici covida-19 tudi zmanjševanje števila zdravnikov in da naj bi se z izpodbijanim ukrepom pomagalo predvsem mladim zdravnikom. Ugotovilo je, da tako odhajanje oz. pomanjkanje zdravnikov kot nizke plače mladih zdravnikov očitno niso povezani z množičnim pojavom covida-19, temveč "so posledica že dalj časa trajajočega nezadovoljstva zdravnikov s plačnim sistemom in drugimi pogoji dela, pa tudi drugih dejavnikov, kot sta politika izobraževanja zdravnikov, omogočanje specializacij itd.".
"Poleg tega možnost zvišanja plač mladih zdravnikov ni odvisna od izpodbijanega ukrepa, saj ta omogoča zvišanje najvišjih zdravniških plač. Plačni razredi delovnih mest mladih zdravnikov pa so bistveno nižji in jih je mogoče zvišati ne glede na veljavnost izpodbijanega ukrepa iz 48. člena zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19," so zapisali.
V sindikalnih centralah pričakovali takšno odločitev
Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) je sporočila, da odločitev ustavnega sodišča ni presenečenje. Ves čas so opozarjali, da dvig najvišjega plačnega razreda za samo eno plačno podskupino ni nujen ukrep za odpravo posledic covida-19 in pomeni neenako obravnavo javnih uslužbencev. "Odločitev ustavnega sodišča je pričakovana in je posledica še ene izmed mnogo kršitev ustave, ki si jih je privoščila trenutna oblast v zadnjih dveh letih. Če bi vladajoči spoštovali temeljne principe socialnega partnerstva in bi usklajevanje zakonov potekalo pred obravnavo na vladi in v državnem zboru, do takih tveganj ne bi prihajalo," je zapisal predsednik konfederacije Branimir Štrukelj. V KSJS-ju pričakujejo takojšen začetek pogajanj o plačah v javnem sektorju, ki bodo vzpostavila "ustrezna razmerja" med plačami, pričakujejo pa tudi ponovno vzpostavitev Ekonomsko-socialnega sveta.
Tudi po oceni predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič je odločitev ustavnih sodnikov pričakovana. "Ustavno sodišče je pokazalo, da tudi če imaš v rokah oblast, še vedno veljajo pravila pravne države," je dodala. Kot je spomnila, je ustavno sodišče že pri upokojevanju starejših delavcev po sedmem protikoronskem paketu ocenilo, da je bila sprejeta ureditev, ki ni povezana z epidemičnimi razmerami, ampak je bil to sistemski poseg v zakonodajo. Prav tako je bil deseti interventni zakon po njenih besedah sprejet na način, "ki bode v oči", torej brez javne razprave ali posvetovanj s socialnimi partnerji. V tem mandatu socialnega dialoga v ZSSS-ju ne pričakujejo več. "Če se do zdaj ni obudil – eno leto je že od prenehanja – se tudi v teh 14 dnevih ne bo. So pa take situacije, kot je ta ob razveljavitvi konkretne določbe, posledica pomanjkanja dialoga. Če bi socialni dialog tekel, ne bi bilo takih ustavnih presoj, ne bi bilo takih pretresov, ne bi bilo takih odmikov od načina sprejemanja zakonov." je dejala Lidija Jerkič.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je v odzivu pozdravil odločitev ustavnega sodišča in jo tudi sam označil za pričakovano. Kot je zapisal, je odločitev med drugim potrdila, da je problematično poseganje v enotni plačni sistem mimo postopka, ki ga določa zakon o sistemu plač v javnem sektorju, da težave v zdravstvu trajajo dlje časa kot epidemija covida-19 in niso povezane zgolj s plačami, pač pa so bistveno kompleksnejše, ter da vladni ukrep sploh ne rešuje problematike mladih zdravnikov, kar je "bil deklariran cilj". "Pozdravljamo tudi dejstvo, da ustavno sodišče z odločbami, kakršna je tudi predmetna odločba, postavlja jasne standarde glede tega, kaj je dopustno vključevati v interventno zakonodajo in kaj ne glede na to, da je neposredna demokracija pri sprejemanju tovrstne zakonodaje omejena," je dodal.
Določbo so že pred časom zadržali
Ustavni sodniki so pred dvema mesecema izvajanje presojane določbe zadržali do končne odločitve, saj so ocenili, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice.
Fides: Nova vlada bo morala takoj po volitvah izpeljati plačno reformo
Kot so zapisali v Fidesu, jih je razveljavitev 48. člena še okrepila v zahtevi po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Izstop pa se bo moral zgoditi bistveno prej, kot če omenjeni člen ne bi bil razveljavljen. "Anomalije trenutnega vrednotenja zdravniškega dela, ki jih je poskušal delno omiliti deseti protikoronski zakon, so nevzdržne," so poudarili.
Opozorili so, da vlado takoj po volitvah čaka "izjemno zahtevna naloga plačne reforme, ki bo nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu približala ureditvam učinkovitih zdravstvenih sistemov zahodnoevropskih držav, z nalogo v javnem zdravstvenem sistemu obdržati zdravnike, brez katerih zdravstvo ne obstaja".
Trendi razmerij plač po njihovih navedbah potrjujejo, da so slovenski zdravniki in zobozdravniki v razmerju do povprečne plače na samem repu evropskih držav. Ob tem so dodali, da v zadnjih letih zaostajamo že za do nedavnega manj razvitimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami.
Sistem nagrajevanja v Sloveniji so ocenili kot "največjo rak rano našega zdravstva" in glavni razlog, da javno zdravstvo zapuščajo tako najizkušenejši zdravniki, na katerih temelji zdravljenje najzahtevnejših bolnikov, kot najmlajši, na katerih temelji prihodnost slovenskega zdravstva. "Da je nagrajevanje zdravnikov v Sloveniji povsem neustrezno, potrjuje tudi dejstvo, da za opravljanje zdravniškega poklica v naši državi ne uspemo privabiti skoraj nobenega zdravnika iz manj razvitih držav, kaj šele iz držav EU," so zapisali.
Dodali so še, da nikjer v Evropi, razen v Sloveniji, zdravniki niso v istem plačnem sistemu kot državna uprava. Rigidno plačno politiko v javnem sektorju pa po navedbah Fidesa kot ključno sistemsko težavo v zdravstvu navaja celo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje