Kot je znano, deseti protikoronski zakon odpravlja omejitev najvišjega plačnega razreda zgolj za eno skupino, ne pa tudi za druge javne uslužbence na najzahtevnejših mestih. Zdravniki in zobozdravniki bodo namreč lahko napredovali za šest plačnih razredov oziroma iz 57. v 63. plačni razred.

Zveza svobodnih sindikatov ter konfederacije sindikatov javnega sektorja, Pergam, novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost in sindikatov 90 so zato na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo 48. člena PKP-ja 10, ki zvišuje plače zgolj zdravnikom in zobozdravnikom.

"Dvomimo, da je premik stropa za eno od skupin javnih uslužbencev oz. uslužbenk v PKP 10 mogoč oz. da ima kakršno koli povezavo z intervencijskimi ukrepi," je na novinarski konferenci sindikatov dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

"Po naši presoji gre za tujek, za nekakšnega podtaknjenca, ki je vladi omogočil izogniti se natančno predpisanim postopkom za spreminjanje plačne lestvice, ki so opredeljeni v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, hkrati pa se izogniti tudi obvezujočem in obveznim usklajevanjem teh sprememb z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja," je opozoril. Ker je DZ sprejel tudi prepoved referenduma na zakon, so v sindikatih prepričani, da ustava takih prepovedi pri spreminjanju plačne lestvice ne dopušča oziroma je ne omogoča.

Kot je poudaril odvetnik Iztok Ščernjavič, so zahtevo za presojo ustavnosti vložili zaradi napak v zakonodajnem postopku, in ne zaradi vsebine zakona: "Težava zakona je, da vsebuje 48. člen, ki odpravlja t. i. kapico iz 2. odstavka 7. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju. In to pač ne spada v interventni zakon."

Opozoril je, da je bila državljanom Republike Slovenije odvzeta pravica do referenduma, poleg tega pa so prepričani, "da ta ukrep nima nikakršne povezave z upravljanjem epidemije covida-19,". "Ne nazadnje to izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva – tistega, ki je bilo dostopno nam, torej, da gre v bistvu za uresničevanje stavkovnega sporazuma iz leta 2016, sklenjenega med takratno vlado in sindikati," je navedel Ščernjavič. Dodal je, da podobno izhaja tudi iz poziva sindikata Fides, ki ga je ta dal 21. decembra lani, "da želijo izstopiti iz javnega sistema, dvigniti plače in da njihova zahteva ni v ničemer povezana z upravljanjem posledic epidemije".

Kot je še poudaril, obstaja že v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju člen, ki omogoča tovrstne spremembe, a je potreben neki postopek: imamo komisijo, ki mora dati mnenje ... To je bilo vse spregledano pri sprejemanju tega ukrepa. Opozoril je tudi na sporno ravnanje državnega sveta, ki si ob sprejemanju intervencijskih zakonov kar sam odvzame pravico do odložilnega veta. "To je praksa, ki se pojavlja v državi, to je načrtno kršenje oz. ignoriranje pravil."

"So vsi indici, da gre za zlorabo, samovoljo. In to je tudi razlog, zakaj mi ob zahtevi za oceno ustavnosti vlagamo tudi predlog za začasno zadržanje 48. člena omenjenega zakona. Menimo namreč, da ni nihče nad pravom, niti oblast ne. In niti začasno ne sme biti nad pravom," je še opozoril pravnik.

Sindikate motijo tudi dvojna merila in odnos vlade, saj se po njihovem opozorilu za okoli 26.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki imajo doplačilo do minimalne plače "že več kot pol leta ne premakne nič", za drugo skupino pa se spremembe zgodijo čez noč. V sindikalnih centralah ob tem poudarjajo, da je treba vse skupine zaposlenih v javnem sektorju obravnavati enakopravno, jim omogočiti enakopravna pogajanja za višje plače in se celovito dogovarjati tako za morebitno odpravo ali spremembo omejitve najvišjega plačnega razreda kot tudi za odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.

"Vse skupine je treba obravnavati enakopravno"

V sindikalnih centralah so poleg tega v izjavi za javnost poudarili še, da je treba" vse skupine zaposlenih v javnem sektorju obravnavati enakopravno, jim omogočiti enakopravna pogajanja za višje plače in se celovito dogovarjati tako za morebitno odpravo ali spremembo omejitve najvišjega plačnega razreda kot tudi predvsem za odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice".

Prav takšnemu, celostnemu pristopu in tehtanju posledic sprememb plačnega sistema in spremembam razmerij med posameznimi delovnimi mesti in skupinami zaposlenih v javnem sektorju so po njihovem mnenju namenjeni socialni dialog s sindikati javnega sektorja, sistem orientacijskih delovnih mest in postopek obravnave sprememb razmerij v okviru plačne lestvice ter omejitve najvišjega plačnega razreda.

"Sprejemanje takšnih vsebin v interventnem zakonu, enostransko, brez dialoga, arbitrarno, selektivno in posledično diskriminatorno ter brez upoštevanja širše slike", je zato zanje škodljivo in nesprejemljivo. "Hkrati pa pomeni tudi kršitev zavez iz stavkovnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja, skladno s katerimi bi morala vlada glede temeljnih vprašanj plačnega sistema pridobiti soglasje sindikatov javnega sektorja," so še opozorili.