Gre za eno najstarejših dirk v svetu motošporta, prvič so v Ardenih na dirkališču pri Stavelotu z dirkalniki dirkali leta 1925, ko je z alfo romeom slavil Italijan Antonio Ascari.

Že tri leta predtem so na dirkališču, ki je bilo speljano po javnih cestah med vasicami Francorchamps, Malmedy in Stavelot (med 2. svetovno vojno prizorišča hudih bojev in nacističnih vojnih zločinov), dirkali z motorji.

Od leta 1950 do danes je dirka formule ena za VN Belgije redno na koledarju, le šest sezon (1957, 1959, 1969, 1971, 2003 in 2006) dirkalniki elitnega razreda motošporta niso hrumeli v Belgiji.

Ascarijeva mojstrovina v dežju
Belgijske dirke slovijo po nepredvidljivosti, še posebej je nepredvidljivo vreme, Ardeni nemalokrat poskrbijo za obilno deževje, ki kroji razplete dirk. Ena izmed slovitih dirk za VN Belgije se je zgodila 22. junija 1952. Med dirko – trajala je več kot tri ure – je nenehno deževalo, za pravo mojstrovino pa je poskrbel Alberto Ascari, ki je ves čas ohranjal enakomeren tempo in jeklene živce. Medtem ko so drugi dirkači delali napake in odstopali, je Ascari silovito drvel proti cilju in zmagal s prednostjo slabih dveh minut pred moštvenim kolegom Giuseppejem Farino. Tretjeuvrščeni Robert Manzon (Gordini) je za slovitim 'Cicciem' zaostal za kar štiri minute in pol.

Črn konec tedna leta 1960
Dirkališče Spa-Francorchamps je eno najbolj priljubljenih med dirkači formule ena. Njegova zgodovina je pestra. Trasa, dolga nekaj več kot 14 km, je bila izjemno hitra in nevarna, terjala je številne nesreče, nekatere so imele tudi smrtne izide. Najbolj črn konec tedna se je zgodil leta 1960, ko sta na nedeljski dirki 19. junija umrla dva dirkača. V 20. krogu je Britanca Chrisa Bristowa ob trku v zaščitno ogrado katapultiralo iz dirkalnika, pristal je v bodečih žicah, ki so mu zadale smrtni udarec. Že pet krogov pozneje se je smrtno ponesrečil še rojak Alan Stacey, potem ko mu je ob visoki hitrosti v glavo priletela ptica. Stacey je izgubil nadzor nad dirkalnikom in zletel s steze, njegov lotus pa so na koncu zajeli še ognjeni zublji. 26-letniku iz Broomfielda ni bilo pomoči. To je bil zadnji dirkaški konec tedna z dvema smrtnima žrtvama pred VN-jem San Marina 1994 (Ratzenberger, Senna).

Slovo legendarnega Villeneuva v Zolderju
Zaradi številnih hudih nesreč in vse večje zaskrbljenosti nad varnostjo so dirkališče Spa-Francorchamps po letu 1970 črtali s koledarja formule ena, VN Belgije pa preselili v Nivelles in Zolder, kjer se je 12 let pozneje med kvalifikacijami smrtno ponesrečil legendarni Kanadčan Gilles Villeneuve, oče poznejšega svetovnega prvaka Jacquesa Villeneuva (1997). Ta je pri 225 km/h po trku zletel s steze, več kot 100 m je njegov ferrari 126C2 letel po zraku, ob pristanku je razpadel, dirkača brez čelade, pa je vrglo v zaščitno ograjo pri zavoju Terlamenbocht. Zaradi hudih poškodb vratu je bil klinično mrtev, pri življenju so ga v bolnišnici v Leuvnu obdržali toliko časa, da se je prišla od njega poslovit žena, umrl je ob 21.12 tistega večera.

Senna in njegove vragolije v dežju
Progo v Spa-Francorchampsu so v tem času precej spremenili, prepolovili so njeno razdaljo, izdatno so dvignili tudi varnostne standarde, VN Belgije od leta 1985 izključno poteka le še na tem dirkališču. Prav tistega leta je na veliko sceno stopil Ayrton Senna, ki je še enkrat dokazal, da mu v deževnih razmerah ni para. Kvalifikacije je končal na drugem mestu za Francozom Alainom Prostom, ki je moral že po nekaj zavojih priznati premoč. Brazilec je nato z izjemnim občutkom na razmočeni progi le še večal prednost, vodil je tako rekoč od starta do cilja, dirko je končal slabe pol minute pred Britancem Niglom Mansllom (Williams) in 55 sekund pred tretjeuvrščenim Prostom (McLaren). To je bila njegova druga zmaga v karieri in prva od petih v Spa-Francorchampsu.

Eddie Jordan dočakal vrhunec leta 1998
Leta 1998 so ljubitelji formule ena prišli na svoj račun. Belgijska preizkušnja tistega leta je poskrbela za ogromno razburljivosti in presenetljiv razplet. Že v uvodnem zavoju kroga se je zgodil množični trk, zaradi katerega je bila dirka prekinjena. Razmere na stezi se tudi po ponovnem startu dirke niso popravile, še vedno je močno deževalo, najprej je odstopil Mika Häkkinen (McLaren), kmalu zatem še Eddie Irvine (Ferrari).

Po polovici dirke je Michael Schumacher (Ferrari) prehiteval za krog zaostalega Davida Coultharda (McLaren), trčil in dirko končal v garaži. Vodstvo je prevzel Damon Hill, za dvojno zmago moštva Eddieja Jordana je poskrbel Ralf Schumacher, tretji je bil Jean Alesi (Sauber). Dirko je končalo le osem dirkačev, v krogu zmagovalca pet.

Nepozabno prehitevanje Mike leta 2000
Dve leti pozneje sta Michael Schumacher in Hakkinen poskrbela za enega najbolj ikoničnih trenutkov v zgodovini belgijskih dirk. 27. avgusta 2000 sta se velika tekmeca udarila za zmago, ki si jo je na koncu priboril Finec, a za to se je moral pošteno potruditi.

Kar nekaj krogov je vozil za petami nemškega izzivalca, ki je lovil svoj prvi naslov svetovnega prvaka s Ferrarijem. Na ravnini Kemmel ga je Schumacher enkrat celo skoraj izrinil na travo, a aktualni svetovni prvak ni odnehal. V 41. krogu mu je vendarle uspelo.

Na omenjeni ravnini sta oba dirkača švignila mimo za krog zaostalega Ricarda Zonte (BAR), Häkkinen je zavil iz dirkaške linije na mokri del steze, presenetil Schumacherja in zapeljal predenj v zavoj Les Combes.

Tri kroge pozneje je prečkal ciljno črto z dobro sekundo prednosti, kar mu je v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo (zmaga se je točkovala z 10 točkami) prineslo prednost šestih točk.

Vseeno se je naslova na koncu za 19 točk veselil Schumacher. To je bila zadnja Häkkinenova zmaga tiste sezone, preostale štiri dirke je dobil Michael.

Sorodna novica Po skoraj štirih urah VN Belgije brez boja Verstappnu

Absurd med lansko dirko
Lanska dirka je bila ena najbolj absurdnih v zgodovini tega športa. Po skoraj štiriurnem čakanju zaradi preobilnih padavin so jo odpovedali po nekaj odpeljanih krogih za varnostnim avtomobilom. Obveljal je torej vrstni red iz kvalifikacij. Max Verstappen (Red Bull) je postal zmagovalec, George Russell (Williams) je bil drugi, Lewis Hamilton (Mercedes) pa tretji. Razdelili so polovične točke. V več ur trajajoči farsi so najhitrejši krog (3:18,016) dodelili Nikiti Mazepinu (Haas), ki pa ni prejel polovice točke, saj ni bil uvrščen v najboljšo deseterico.

Sorodna novica Ferrari ne potrebuje tekmecev, saj premaguje kar samega sebe

Kdo bo letos na vrhu?
V letošnji sezoni so se karte zaradi novih predpisov malce premešale, a ne dovolj, da bi z vrha izrinile ekipo Red Bulla in Verstappna. Ta pridno nabira točke in drvi ubranitvi naslova naproti. Veliko zaslug za njegov uspeh ima sicer tudi Ferrari, ki se je letos med dirkami zaradi (nerazumno) slabih strateških odločitev večkrat ustrelil v koleno. Resda je moštvo iz Maranella dobilo štiri dirke (VN Bahrajna, VN Avstralije, VN Velike Britanije in VN Avstrije), a teh bi bilo lahko še nekaj več, če vodja moštva Mattia Binotto in njegovi sodelavci ne bi delali neumnosti. Na 8 od 13 dirk je Ferrarijev dirkač nedeljsko preizkušnjo začel z najboljšega štartnega položaja, tega je unovčil le trikrat.

Začetek dirke v nedeljo ob 15.00
Dirkaški konec tedna v Spa-Francorchampsu se bo začel s prvim prostim treningom v petek ob 14. uri, tri ure pozneje bodo dirkači opravili še drugi trening. V soboto sledi tretji prosti trening ob 13.00, ob 16.00 se bodo začele kvalifikacije. Dirka za VN Belgije 2022 se bo začela v nedeljo ob 15. uri.

Zmagovalci vseh dirk za VN Belgije: