Po parafiranju koalicijske pogodbe ta konec tedna je pred dvema strankama prihodnje koalicije še iskanje manjkajočih kandidatk ali kandidatov za ministre, dve stranki se morata tudi uradno opredeliti o vstopu v vlado. Potem bo sledil tudi formalni podpis koalicijske pogodbe, ki, kot kaže, najbolj razburja z napovedano prepovedjo popoldanskega dela zdravnikov iz javnega zdravstva pri zasebnikih, pa tudi z zvišanjem minimalne plače in napovedano spremembo davčne politike, je poročal Radio Slovenija.
Gibanje Svoboda, ki je koalicijsko pogodbo že potrdilo, se bo v kratkem začelo z LMŠ-jem in SAB-om jasneje pogovarjati o zlitju strank, poiskati pa mora še nekoga za resor kmetijstva, ki pa je v koalicijski pogodbi omenjeno izredno skromno. Pot do vlade mora sicer zdaj voditi tudi skozi postavljanje poslanskih skupin in odborov v državnem zboru.
Bo Levica tokrat vstopila v vlado?
Hkrati se ta teden članstvo te stranke izreka o vstopu v vlado. Enotedensko glasovanje se je začelo danes. "Notranji referendum bo potekal v obliki tajnega glasovanja po spletu oziroma fizični pošti," so povedali v stranki.
Glede na to, da nekatera ključna področja koalicijske pogodbe nosijo močen pečat stališč Levice, gre pričakovati, da bo tokrat odločitev članstva drugačna kot pred štirimi leti, ko stranka ni stopila v vlado Marjana Šarca, ampak se je odločila za sodelovanje od zunaj. Levica mora sicer poiskati še kader za dva resorja; za socialo in za kulturo, je za Prvi poročal Tomaž Celestina.
SD vstop v vlado potrjuje v četrtek
Dokončni pečat, ko gre za vstop v vlado, bodo v četrtek na konferenci pritisnili Socialni demokrati, a glede na burno dogajanje v stranki in tudi kar težavno iskanje ministrskih kandidatov Tanja Fajon težko pričakuje povsem soglasno potrditev skoka v novo vlado.
Presenečenj sicer ni pričakovati, kar pomeni, da bodo najvišji organi obeh strank potrdili vstop v vlado pod vodstvom Roberta Goloba.
Pahor naj bi mandatarskega kandidata poslancem predlagal 23. maja
Drugi del procesa oblikovanja nove vlade pa je formalen. Poslanci morajo najpozneje v sedmih dneh po ustanovni seji DZ-ja, torej do tega petka, ustanoviti poslanske skupine in izvoliti vodje poslanskih skupin, s katerimi bo nato predsednik države Borut Pahor lahko opravil formalna posvetovanja o novem mandatarju. Napovedal je, da bi ime mandatarskega kandidata v parlament lahko poslal 23. maja.
Sledila bodo zaslišanja vseh 20 ministrskih kandidatk in kandidatov Golobove vlade, ki bodo morala potekati zelo hitro, če bodo želeli ujeti zelo ambiciozno zastavljeno časovnico, je še poročal Radio Slovenija.
Kdo bodo vodje poslanskih skupin?
Nekatere stranke so sicer vodje poslanskih skupin že določile. Poslance SD-ja bo vodil Jani Prednik, poslansko skupino NSi-ja Janez Cigler Kralj, v Levici pa vodja poslancev ostaja Matej Tašner Vatovec. Dve največji poslanski skupini pa morata vodji še določiti. Poslance Gibanja Svoboda sicer za zdaj vodi Golob, SDS-a pa Danijel Krivec. Ali bo slednji ostal na tem mestu, bo izvršilni odbor SDS-a odločal v četrtek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje