Golob je po več kot štiriurnih pogajanjih v izjavi za javnost potrdil, da je programski del koalicijske pogodbe usklajen in pripravljen za potrjevanje na organih strank, prav tako razrez ministrstev, pa tudi dogovor o ključnih imenih – ne pa vseh. "Nič ni več odprto, da bi lahko kakor koli ogrozilo časovnico, to je ključno," je napovedal, da bo 15. slovenska vlada hitro zasedla položaje.
Podpredsedniki vlade bodo Danijel Bešič Loredan, Luka Mesec in Tanja Fajon.
Kandidati za vodenje ministrstev
Kvota Gibanja Svoboda:
-Ministrstvo za podnebje in energijo: Bojan Kumer
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije: Igor Papič
- Ministrstvo za notranje zadeve: Tatjana Bobnar
- Ministrstvo za obrambo: Marjan Šarec
- Ministrstvo za finance: Klemen Boštjančič
- Ministrstvo za infrastrukturo: Alenka Bratušek
- Ministrstvo za varstvo narave in okolja: Uroš Brežan
- Ministrstvo za vzgojo in šolstvo: Amalija Žakelj
- Ministrstvo za javno upravo, samoupravo: Sanja Ajanović Hovnik
- Ministrstvo za zdravje: Danijel Bešič Loredan
- Ministrstvo za zamejce in Slovence po svetu: Matej Arčon
Kvota SD-ja:
- Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: Tanja Fajon
- Ministrstvo za gospodarstvo, šport in turizem: Matjaž Han
- Ministrstvo za pravosodje: Dominika Švarc Pipan
Kvota Levice:
- Ministrstvo za solidarno prihodnost: Luka Mesec
Za pet ministrstev kandidate še usklajujejo, je dejal Golob. Gre za interna usklajevanja znotraj strank. Gibanje Svoboda še izbira kandidata za digitalno preobrazbo in za kmetijstvo. V SD-ju iščejo kandidata za resor regionalnega razvoja in kohezije. V Levici iščejo kandidata za delo, socialo in družino ter za kulturo (neuradno naj bi bila najverjetnejša kandidatka Asta Vrečko).
Skupaj bo 19 ministrstev z resorji in eno brez listnice: za zamejce in Slovence po svetu. Nova ministrstva so tri.
Podporne ekipe ministrov ne bodo mešane. Vsak posamičen minister bo odgovoren za svojo.
"Gibanje Svoboda želimo postaviti kot center povezovanja leve sredine," je po novinarski konferenci za TV Slovenija dejal Golob. Zato so v vlado povabili oba predsednika strank SAB in LMŠ. "Ta vlada bo mešanica politične izkušenosti in strokovne zagnanosti. Imela bo največ ministric do zdaj," je še povedal.
Glede kandidata za ministra za finance je Golob pojasnil, da je bil Boštjančič ves čas prisoten na pogajanjih o koaliciji in da prinaša prvič na ministrstvu za finance pogled iz gospodarstva. "Želimo, da minister za finance ne skrbi le za javne finance, ampak tudi, da bo razumel, da je treba ustvarjati. Družbo blaginje lahko ustvarimo le z višjo dodano vrednostjo v gospodarstvu," je dodal.
Kdo so kandidati za ministre?
Tatjana Bobnar je nekdanja generalna direktorica policije, ki jo je na čelo postavila Šarčeva vlada, Janševa vlada pa jo je po prihodu na oblast na hitro zamenjala. Kot priča je konec lanskega leta pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje vtikanje politike v policijo, opozorila, da je zaupanja v policijo med ljudmi vse manj. Kot razlog za to je navedla škodljive spremembe zakonodaje, ustrahovanja in kaznovanja ljudi na podlagi protiustavnih odlokov.
Igor Papič je bil po doktoratu na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani leta 1998 na tej fakulteti izvoljen v naziv docenta ter leta 2009 rednega profesorja. Leta 2011 je postal prodekan za pedagoško dejavnost in leta 2013 dekan fakultete. Leta 2017 je bil izvoljen za 44. rektorja Univerze v Ljubljani kot eden najmlajših rektorjev v zgodovini univerze.
Danijel Bešič Loredan je poklicno pot začel kot sekundarij v UKC-ju Ljubljana, dve leti je delal v Švici, od leta 2016 pa je zaposlen v Splošni bolnišnici Nova Gorica. V javnosti je večkrat poudarjal, da "sta nesposobnost in korupcija v našem zdravstvenem sistemu neločljivo povezani". V marcu 2018 je ustanovil politično stranko Gibanje skupaj naprej, ki jo je tudi vodil. Že pred tem februarja istega leta je gibanje začelo zbirati podpise pod spletno peticijo za odstop ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Gibanje je tudi nastopilo na predčasnih volitvah v Državni zbor 2018 in doseglo 0,49 odstotka glasov.
Klemen Boštjančič je trenutno predsednik upravnega odbora Save in član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije, ima tudi lastno svetovalno podjetje. V preteklosti je bil med drugim glavni izvršni direktor Adrie Airways, nadzornik Vegrada, Intereurope, Merkurja, prokurist družbe Trimo. Diplomiral je leta 1996 na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Amalija Žakelj je leta 1982 diplomirala iz matematike na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, leta 1995 magistrirala iz pedagoške matematike, leta 2004 pa doktorirala na filozofski fakulteti s področja psihologije. Poučevala je matematiko na srednji šoli, slabih 20 let delovala na zavodu za šolstvo. Je redna profesorica didaktike matematike na Pedagoški fakulteti Primorske Univerze.
Bojan Kumer je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo med letoma 2013 in 2014 pod ministrom Samom Omerzelom in med letoma 2018 ter 2019 pod ministrico Alenko Bratušek. Deloval je v Elektru Celje, Gen-I-ju in Elektro energiji. Diplomiral je na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, magistriral na ljubljanski fakulteti za ekonomijo.
Sanja Ajanović Hovnik je bila nekdanja vidna članica SAB-a, ki je bila v času Šarčeve vlade namestnica direktorja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Uroš Brežan je župan Tolmina in državni svetnik, izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov v 13. volilni enoti s sedežem v Tolminu.
Matej Arčon je bil župan občine Nova Gorica od leta 2010 do leta 2018. Januarja 2022 ga je Golob predstavil kot generalnega sekretarja stranke Gibanje Svoboda. Na listi stranke je tudi kandidiral in v okrajih Nova Gorica 1 in Nova Gorica 2 prejel največ glasov od vseh izvoljenih poslancev, in sicer kar 15.271.
Dominika Švarc Pipan je na Pravni fakulteti v Ljubljani diplomirala leta 2003, leta 2011 pa doktorirala iz politologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med leti 2018 in 2020 je bila državna sekretarka na ministrstvu za oravosodje, nato pa leta 2020 izvoljena za podpredsednico SD-ja.
"To vlado bomo zelo hitro postavili"
"Bilo je naporno, trdo smo delali. Zahvaljujem se za ta res hiter proces, a s tem ko smo trdo delali in danes dosegli dogovor, lahko rečem, da izpolnjujemo naša pričakovanja in zaveze do državljank in državljanov, da bomo to vlado – močno in trdno – zelo hitro postavili," je na novinarski konferenci povedala Tanja Fajon.
Na novinarsko vprašanje je komentirala vstopanje Hrvaške v schengensko območje. "Podpiram vstop Hrvaške v schengen, čim prej, nikoli nisem rekla nič drugega od tega. Schengen ima druge izzive, potrebuje reformo, ker danes ne deluje in je ogrožen. Sami veste, da imamo več držav v schengenu in da se z reformo trudimo že nekaj let, v čakalnici sta Bolgarija in Romunija, in da moramo najprej narediti pravila jasna, transparentna," je prihodnja zunanja ministrica Tanja Fajon odgovorila na novinarsko vprašanje. "Države, ki že več let proti vsej pravni podlagi izvajajo nadzore na notranjih mejah, bo treba opozoriti, prizadevamo si za to, da schengen čim prej obnovimo," je še dodala.
"V dobrem tednu smo pogajanja sklenili, tako resorna kot vsebinska. Prevzel bom ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bo na novo ustanovljeno, njegov fokus pa bodo stanovanja, ekonomska demokracija in dolgotrajna oskrba, ob tem bo Levica prevzela še sektorja kulture in dela, družine in socialnih zadev, s čimer tangiramo na teme, na katerih smo v zadnjih osmih letih največ delali," pa je pred kamerami dejal koordinator Levice Luka Mesec.
Mesec in Golob proti kupovanju oklepnikov
Golob je v odgovorih na novinarska vprašanja komentiral nakupovanje oklepnikov, za kar postopke pelje obstoječa vlada. "Želimo si, da bi sedanja vlada, ki je v odhajanju, če že ne želi prisluhniti volji ljudstva, da so dejansko v odhajanju, mogoče prisluhnila pozivu, naj ne dela škode. Naše stališče je zelo jasno, da ne podpiramo tega nakupa zaradi spremenjenih okoliščin, ki so se spremenile v primerjavi z obdobjem, ko je bila odločitev sprejeta v preteklosti," je o zavračanju nakupa oklepnikov dejal Golob in dodal, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da svoje stališče uveljavijo. "Vsak normalen in dober gospodar bi to upošteval in ne povzročal ekonomske škode svoji državi, ali v tej vladi premorejo ta kanček razuma, bodo pokazali sami v naslednjih dneh," je apeliral na odhajajočo vlado.
"Tudi na točki, kjer smo si bili narazen, pri vprašanju oklepnikov, smo prišli do zaključka, da koalicija v nastajanju nakupu oklepnikov nasprotuje," je še povedal Mesec glede nakupa boxerjev, za katerega si prizadeva odhajajoči obrambni minister Matej Tonin. Mesec je napovedal, da bo nova vlada ob prenovi financiranja zdravstva odpravila tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. "Koalicija bo izjemno razvojno naravnana, lahko se pogovarjamo o tem, da Slovenija dobiva prvo vlado, ki podnebja ne bo postavljala v drugi plan," je sklenil Mesec in dodal, da je z izkupičkom pogajanj zadovoljen ter da se veseli sodelovanja v prihodnji vladi.
Bešič sestavil večino ekipe
Po njegovih besedah bodo z ekipo sledili zdravstvenemu programu in koalicijski pogodbi. Najprej se bodo posvetili kratkoročnim ukrepom za stabilizacijo zdravstvenega sistema, pripravljenosti zdravstva na jesen v povezavi z epidemijo covida-19 in skrajševanju čakalnih vrst. Vzporedno pa napoveduje, da bodo storili vse, da v dogovoru z vsemi akterji v zdravstvu začnejo pripravljati nujno potrebne sistemske spremembe.
Odzval se je tudi na ponedeljkove besede Goloba, da bo njegova prihodnja vlada v primeru novega vala epidemije covida-19 to obvladovala po t. i. švedskem modelu. Bešič Loredan pojasnjuje, da bo obvladovanje epidemije vodil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Strategijo za obvladovanje epidemije bodo po njegovih besedah na posebni novinarski konferenci predstavili takoj, ko bo prevzel vodenje zdravstvenega ministrstva, in se ne bo spreminjala na dnevni ali tedenski ravni.
Ob tem je napovedal, da bo strategija jasna in bo temeljila na pozitivnem pristopu. Vključevala bo nekatere epidemične ukrepe, ki pa jih bodo prilagajali resnosti razmer. "Tudi na Švedskem ni bilo povsem brez ukrepov," je poudaril. Ukrepi bodo temeljili na priporočilih, na obveznostih pa le v primeru "vojnega stanja". Ob tem je poudaril, da se bodo na ministrstvu na morebiten novi val epidemije covida-19 pripravljali čez poletje, saj jeseni "ne smemo pričakati nepripravljeni".
Video: Posnetek novinarske konference
Znana tudi kandidata za predsednico in generalnega sekretarja državnega zbora
Stranke so imele do 12. ure čas, da predsedniku državnega zbora sporočijo imena kandidatk in kandidatov za predsedniška in podpredsedniška mesta za vodenje parlamenta, pa tudi za parlamentarne odbore. Kandidatka za predsednico državnega zbora je Urška Klakočar Zupančič, kandidat za generalnega sekretarja DZ-ja pa poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič. Za podpredsednico državnega zbora bodo v SD-ju predlagali Meiro Hot, v Levici in SDS-u pa odločitve o kandidatki oziroma kandidatu za podpredsedniško mesto še niso razkrili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje