"Ne morem verjeti, da smo potrebovali toliko časa," pravi Alenka Gregorič, članica programskega sveta Ljubljana Art Weekend, sicer pa programska vodja galerije za sodobno umetnost Cukrarna. Sama že leta obiskuje tovrstne tridnevne dogodke, ki so v umetniških središčih po svetu že dolgo časa stalnica, čas je, da se zgodi tudi pri nas, meni.

Ljubljana Art Weekend se bo s prvimi dogodki začel sicer že ta četrtek, 26. maja, uradno pa se zagnal v petek in do nedelje prestolnico povezal v zgoščenem programu odprtij razstav, vodstev, performansov, instalacij, hitrih zmenkov zbirateljev in okrogli mizi, na kateri bodo o temi spregovorili ugledni strokovnjaki z Dunaja.

Idejna vodja in pobudnica dogodka je Piera Ravnikar, direktorica Galerije Ravnikar, kjer si želijo, da bi Ljubljana postala močno kulturno zbirališče v regiji in se s tem približala drugim umetnostnim centrom v okoliških državah. Tako pa bi se vzpostavile neprecenljive mednarodne povezave in "s tem položili temelje za nadaljnje mednarodne izmenjave, ki so absolutno ključnega pomena za kakršen koli razvoj".

"Seveda so to procesi, ki že potekajo vrsto let, vrsto let se zagotovo tudi še bodo – k njim želimo z Ljubljana Art Weekend prispevati tako, da se mestu v prihodnjih letih uspe v tem smislu aktualizirati oz. da postane mednarodno prepoznavna kot privlačno in prodorno umetnostno prizorišče. Verjamemo, da ima Ljubljana vse zmogljivosti za dogodek, kot je LJUBAW, v prvi vrsti močno, izjemno kakovostno produkcijo, ki bi skozi predstavitev na enotni, centralizirani platformi lahko izjemno prosperirala," pravi Eva Simonič, izvršna producentka dogodka.

Vendar prvi pogoj kakršnega koli vključevanja v mednarodno prizorišče in pritegovanja tega k nam je povezovanje na lokalni ravni. Zato je prva izvedba Ljubljana Art Weekenda v zasnovana izrazito lokalno. "Mislim, da je to tudi nujno," je prepričana Alenka Gregorič. "Prav s prihodom v Cukrarno sem opazila, da smo na osnovnih lokalnih scenah povezani kvečjemu na mikroravneh, ki so znotraj samega zanimanja ali včasih celo koristi. Nekdo ima prostor, drug vsebino, kar se skupaj sestavi v dobre projekte. Vendar se mi zdi, kot da se premalo poznamo oz. premalo spremljamo drug drugega. Seveda vemo, kaj drug počne, vendar popolnoma nekaj drugega je pogovor z umetnikom, kustosom oz. avtorji projekta. V tem smislu vidim Ljubljana Art Weekend kot eno dobro točko, da se začnemo drug drugega malo bolj zavedati. Tako v operativnem smislu kot v smislu vsebine," pravi Alenka Gregorič.

Podobno opaža članica programskega sveta, sicer tudi direktorica Galerije Fotografija Barbara Čeferin, ki pravi, da je že novembrski preddogodek Ljubljana Art Weekenda pokazal, kako je ljubljansko prizorišče glede tega podhranjeno in kako je dogodek povezal toliko različnih deležnikov s področja, ne zgolj institucionalnega, ampak tudi zasebnega sektorja. Ljubljana Art Weekend v tem pogledu ni torej zares ni novega, dobro pa je, da končno prihaja tudi k nam, saj je nekaj, kar to naše prizorišče potrebuje, da ne bo več samozadostno, dodaja.

Bogata umetniška scena, ki lahko tujini veliko ponudi
Bojazni, da bi bil slovenski prostor premajhen za tako velik in ambiciozen dogodek v redni formi, ni bilo. "Nikoli nisem mislila, da je Ljubljana ali Slovenija premajhna za kar koli. To je res samo v naših glavah in kdor koli tako razmišlja, že sam sebi postavi oviro, čez katero je najtežje iti," meni Barbara Čeferin. "Tudi ljubljanska umetniška scena je izjemno bogata in raznolika in aktivna. Zato mislim, da je zelo zanimiva za tujce in da bomo lahko eni od drugih prosperirali. Oni bodo dobili neko platformo ali točko, na kateri bodo lahko spoznali našo sceno, mi pa se bomo bolj odprli svetu oziroma mednarodnemu prostoru."

V tem smislu je Ljubljana Art Weekend po besedah Eve Simonič zamišljen kot pobuda vsem, ki delujejo v polju sodobne umetnosti, da se začnejo med seboj intenzivneje pogovarjati, se povezovati v želji, da se drug od drugega učimo in se tako spodbujamo, da delamo dobro in da ne nazadnje poskušamo naslednjič zadevo narediti še boljše.

Organizatorji Ljubljana Art Weekenda, ki je vpet v evropsko platformo weekend, so usklajeno s splošnimi smernicami te platforme želeli, da je njihov pristop k promoviranju sodobne umetnosti kar najbolj celosten in horizontalen. Kot pravi Eva Simonič, je osnovna misija privabiti ljudi, domače občinstvo in tuje, splošno javnost in strokovnjake, da pobliže spoznajo lokalno umetniško produkcijo, njene glavne akterje, umetnice in umetnike. "Na eni strani je to za nas pomenilo (ponoven) pogovor o pomanjkanju tradicije zbiranja in o neizoblikovanem trgu za sodobno umetnost v Sloveniji, na drugi pa željo po odkrivanju nam še neznanih perspektiv, posledično po povezovanju s tujimi strokovnjaki, ki bi v naš prostor lahko prinesli nova znanja in usmeritve o zbiranju."

Poseben poudarek programa je zatorej na zbirateljstvu, ki je navsezadnje poleg dobre kulturne infrastrukture in institucionalizacije umetnostnega sistema pomembna podlaga za razvoj umetniškega področja in znotraj tega posameznih umetnikov. "Ravno zaradi tega, ker je zapiranje umetnost v institucije in ji dajati priznanje samo v tem kontekstu omejeno in zamujena priložnost. Je ravno tako pomembno, je pa omejeno. Zato je treba spodbujati željo posameznika po umetnosti," razmišlja Barbara Čeferin.

Praktični nasveti za zbirateljstvo
K vprašanju zbirateljstva pristopa Ljubljana Art Weekend večplastno. Od tega, da se lahko potencialni ali pa formirajoči se zbiralci seznanijo z zelo konkretnimi napotki za ustvarjanje zbirk, ki jih bodo poskušali ponuditi na že preverjeni formi "hitrih zmenkov" (Speed dating), kjer se udeleženci v pogovorih s strokovnjaki s področja zbiranja lahko informirajo o tem, kako (začeti) oblikovati lastno zbirko. Do petkove okrogle mize, na kateri bodo sodelovali mednarodno ugledni gostje zbirateljica Saskia Wiesenthal, galeristka Elsa König, neodvisna kuratorka in svetovalka za umetnost Lotte Puschmann, zbirateljica in lastnica kreativne agencije Franziska Resinger in umetnik Andreas Duscha, in s širšega pogleda osvetlili polje zbirateljstva. Mlade zbiralce pa bo umetnik in tudi član programskega sveta Ljubljana Art Weekend Roman Uranjek zbiralce vodil po različnih galerijah po mestu.

Barbara Čeferin upa, da se bo z Ljubljana Art Weekendom začel spreminjati pogled na zbirateljstvo, da bodo ljudje začutili, da se lahko popolnoma sprostijo, saj se zbirateljstvo lahko začne na kateri koli točki – ne glede na finančno stanje in znanje.

Ker zbirateljstvo ni neki "bavbav"
"Verjamem, da je s takimi pobudami in posebnim programom, ki je osmišljen za petek v Cukrarni, ljudi mogoče spodbuditi k razmisleku o tem, da zbirateljstvo ni neki bavbav, ampak je lahko pozitivnega, tisto, kar ti prinese nekaj več v življenje, pa za to ni treba biti bogat," pravi Alenka Grgurevič, ki se ji zdi pomembno ozaveščati, da "to ni nujno draga stvar, da ni nujno nekaj, kar moraš razumeti, da ni nujno nekaj, kar greš lahko samo v tri galerije in se svet konča. In morda bo pa to tudi dobra poslovna odločitev," doda.

Art Weekend je lahko po njenih besedah dobra skupna točka, morda celo platforma, kjer se lahko začrta smernice za naprej, razmislek, kako bomo v prihodnosti implementirali nekaj, kar smo slišali od kolegov iz Avstrije.

Za spodbujanje razvoja zbirateljskega trga, ki se pri nas nikakor ne razvije do ravni, ki bi se lahko, je o potrebni počasna gradnja, osvetljevanje področja in ozaveščanje. "Upam, da se to ne bo končalo pri Ljubljana Art Weekendu, ampak bo imelo svoj odmev. Da bo ljudi začelo zanimati in se bodo odpravili v galerije ter razmišljali o tem. Pri nas se ta segment nikakor ne zbudi. Čeprav je že pred 20 leti ministrstvo začelo izvajati programe in podpirati udeležbo na sejmih. Takšne predstavitve v tujini so pomembne, saj niso koristne samo za same galerije, ampak prinesejo nazaj znanje, ideje, ki jih potem implementirajo v svoje programe, v lokalni kontekst in s tem raste prostor tudi tukaj," pravi Alenka Gregorič.

Uveljavljanje v tujini je tek na dolge proge
Mreženje je zelo pomembno. Za to si je treba prizadevati, in to pomeni veliko energije, ki pa se po nekem času povrne, pravi Barbara Čeferin, ki poudarja, da takšne stvari terjajo čas in da se je treba zavedati, da ni s tem nič narobe. V tujini to zelo dobro razumejo, pri nas pa pričakujemo, da se uspeh doseže čez noč ali pa nismo na pravi poti. Galerija Fotografija, denimo, deluje 19 let, kar se zdi nam že neko razmeroma dolgo obdobje, medtem ko jo v imajo v tujini še vedno za mlado galerijo, pove.

Škarje v rokah tistega, ki področje premalo pozna
Velik problem predstavljanja na tujih sejmih, kar Galerija Fotografija počne od leta 2009, so sredstva, ki jih deloma sicer pokrije razpis ministrstva za kulturo, ima pa ta po navedbah galeristov nekaj pomembnih pomanjkljivosti, ki kaže po besedah Barbare Čeferin nepoznavanje delovanja področja (letos pa, denimo, razpis za podporo na mednarodnih sejmih sploh še ni objavljen, čeprav so se ti že začeli).

To se kaže že v samem rangiranju sejmov (največ točk prinesejo tako prestižni sejmi, da jih slovenskim galerijam v resnici ne uspe videti ali pa vsaj zelo redko), kot princip, po katerem je podpora namenjena slovenskim umetnikom, ne pa samim galerijam. Največ točk, s tem pa seveda sredstev, prinese predstavljanje izključno slovenskih avtorjev, kar pa se v praksi izkaže za past. "Če se namreč mi kot slovenska galerija predstavimo le s slovenskimi umetniki, so lahko ti še toliko dobri, pa posebnih rezultatov pa ne bo. Ko imaš zraven priznanega tujega umetnika, pa to obiskovalci povezujejo in je galerija vidnejša. S tem pa je večje pozornosti deležen tudi slovenski avtor, ki ga predstavljamo," razlaga.

"Na Nizozemskem imajo Mondrian Found, ki podpira galerije. Pomembno jim je le, da se nizozemska galerija predstavlja zunaj. V tem pogledu, razmišljanju na tem področju pa smo majhni," pravi direktorica Galerije Fotografija in doda: "Glede na to, da nam je vsaj cela Evropa odprta, če ne celo svet, je pomembno doseči tiste ljudi, ki jih to zanima. In je verjetno čisto vseeno, s katerega konca sveta so."

Ne gre le za prodajo, pravi kapital se skriva v mreženju
Pred nedavnim so se z galerijo prvič predstavili na sejmu Photo London, od koder so nazaj prišli z dragocenim kapitalom: fotograf Andrej Lamut je bil izbran v Nikonov izbor najboljših vzhajajočih fotografov. "To je to. Ne gre le za to, da bo galerija zaslužila mastne denarje, ministrstvo jo pa podpira. Še zdaleč ne. Tu zadaj so samo stroški. Ampak imamo zanimanje za Lamutovo razstavo, dobre stike, načrte o razstavi v Londonu. To je tisto, za kar si je treba prizadevati," pove direktorica Galerije Fotografija. Gre torej tudi za celostno zastopanje umetnikov, kjer ne gre le za prodajo del, ampak tudi mreženje, predstavljanje umetnika v tujini, obveščanje o njem, vpenjanje njegovega dela v prostor.

Galerija na Ljubljana Art Weekendu sodeluje z novo razstavo Vanje Bućan Rajske ptice (odpirajo jo v soboto), Barbara Čeferin pa bo sodelovala tudi na zbirateljskih hitrih zmenkih, ki bodo v petek med ob 16.00 in 18.00 potekali v Cukrarni. To se ji zdi sijajna priložnost za zbiralce začetnike, saj bodo poznavalci vsak z drugega stališča in z drugačnimi nasveti pristopili na pomoč.

Zbirateljstvo je drugo področje, kjer po njenih besedah capljamo za svetom. Da bi trg zaživel, je potrebnih več sprememb, med drugim davčna olajšava pri nakupu umetnin. "To bi bilo zelo dobrodošlo za celo področje in preprosto ne razumem, da finančno ministrstvo tu nima posluha. V preteklosti smo imeli z olajšavami zelo dobro izkušnjo na tem področju. In je področje zelo dobro živelo. Je pa res, da je tu zelo veliko anomalij, ki jih je treba odpraviti. To pomeni tudi to, da se stvari prodajajo v galerijah, če pa jih umetniki zasebno, pa mora biti ravno tako izkazano z računom," meni.

Korak k urejanju področja
Ko bo to enkrat urejeno, mislim, da ne bo nobenih težav, je prepričana. "Tudi v smislu večjega nadzora nad ponaredki, več davkov pride v državno blagajno, več denarja je za neprofitne zavode itd. Mislim, da je treba celotno področje urediti in razmejiti, kaj je neprofitna dejavnost in kaj je komercialna dejavnost." Ob tem poudarja, da se na komercialno dejavnost neupravičeno gleda kot na nekaj, kar ni kakovostno, v primerjavi z neprofitno, ki pa je kakovostno. Pri tem bi bilo pri finančni podpori treba jasno razmejiti med neprofitnimi zavodi in komercialno dejavnostjo. "Predstavitev na sejmu je komercialna dejavnost, in če se nam kot d. o. o. povsod očita ta komercialni del, potem mora biti ta razmejitev jasna. Neprofitni zavod ima svoj program, ki ga mora izvajati, saj za to dobi sredstva. S komercialno dejavnostjo se tako ne more ukvarjati oz. mora te stvari dobiti na drug način. Tu bi naredila razmejitev."

"Mislim, da tak dogodek, kot bil lahko Art Weekend Ljubljana pri ljudeh to ozavestil. Na voljo imajo strokovnjake, ki jih lahko o vseh stvareh vprašajo, in tam se tudi podajajo take vsebine, ki to razčiščujejo. To je zelo dobrodošla stvar in korak k urejanju področja."

Ne zgolj vizualna umetnost
Osnovno izhodišče Ljubljana Art Weekenda je bilo iskanje presečišč, zato zajema multidisciplinarno predstavitev celotne sodobne produkcije, ne samo vizualne. V iniciativo so vključene partnerice: mestne in državne javne institucije, nevladne organizacije in zasebne galerije, projektni prostori, festival Svetlobna gverila, bienale oblikovanja BIO27 in revija za sodobno umetnost ETC. Izjemno nas veselijo sodelovanja z mednarodnimi medijskimi partnerji, kot so osrednja platforma weekend., Collectors Agenda, Mousse ter Artbutler, pa tudi podpora fundacije Mondriaan fund, Avstrijskega kulturnega foruma, ministrstva za kulturo in podjetja Riko, znanega tudi po svoji zbirki slovenske umetnosti, ki se izoblikuje pod okriljem kustosinje Polone Lovšin (tudi gostje dogodka strokovnega programa Speed dating).

Dogodek je namenjen domačim in tujim strokovnim javnostim, predvsem v želji po večji sodelovalni naravnanosti med prostori sodobne umetnosti in njenimi glavnimi akterji. V največji meri pa se želi odpreti tudi domači zainteresirani javnosti, zato bo z namenom, da bi se k dogodku vračali, med 12. in 18. uro obiskovalcem zagotovljen prost vstop v prostore vseh 35 partnerskih institucij in na njihove spremljevalne programe (okrogle mize, javna vodstva, druženja itd).

Ravno zaradi lokalne usmerjenosti prve izdaje je program tematsko precej raznoroden, v prihodnje pa bi se, kot pravi Alenka Gregorič, lahko vsebinsko povezali in prepletli. Sama verjame v Ljubljana Art Weekend kot v nujno iniciativo in se je izredno veseli, saj prinaša ogromno dogodkov, hkrati pa se lahko v neki periodični zasnovi postavi ob bok dobro sprejetim ponavljajočim se dogodkom, kakršne je Poletna muzejska noč ali Ta veseli dan kulture. "Tudi razne bienalske manifestacije, kot sta naš grafični bienale in U3, so stvari, ki so se zelo prijele med ljudmi. Mislim, da imamo ljudje radi točke, ki jih pričakujemo, lahko predvidimo in razumemo. Tudi to je vedno dobra osnova vračajoče se občinstvo," še razmišlja.

"Upam, da bomo vsi mi skupaj, – ne le institucije, tudi mediji, občinstvo - prireditev sprejeli kot nekaj svojega in bo postalo pravo vrelišče. Mislim, da ima dober potencial."