To so skupne glavne ugotovitve študentov, ki so se v organizaciji Nacionalnega stičišča za inovacije in podjetništvo na Biotehniški fakulteti lotili problematike prehranske preskrbe starejših. Več skupin angažiranih študentov je s pomočjo poznavalcev iz podjetij in zunanjih ustanov v projektih 4 tedne iskalo rešitve na področju zagotavljanja prilagojenih živil za starejšo generacijo, na področju iskanja poslovnih modelov za oskrbo starejših na domu in družbenih inovacij na področju prehranjenosti starejših.

Svoje rešitve so študenti predstavili na konferenci pretekli petek. Zmagala je skupina, ki je predlagala oblikovanje storitvene mreže za nudenje obrokov in spodbujanje skupnega obedovanja za starejše, pri čemer bi morala država sistemsko poskrbeti za subvencioniranje njihovih obrokov.

S projekti nacionalnega stičišča EIT Hub Slovenija želi Biotehniška fakulteta vzpostaviti tudi družbeni dialog. V tem primeru se vključuje v aktualno problematiko iskanja rešitev za prehransko preskrbo starejših, pravi Aleš Kuhar, vodja EIT Food HUB Slovenija. "EIT je evropska platforma, velik finančni sklad, inovativen sklad, ki je namenjen temu, da Evropa dohiti najrazvitejše velesile na področju inovacij, torej v povezavi med vrhunsko znanostjo in gospodarstvom ter družbo. EIT Food Hub v Sloveniji je ena izmed izpostav na področju kmetijstva, agroživilstva in prehrane, ki ima to poslanstvo, da spodbuja sodelovanje raziskovalcev s podjetji, nevladnimi organizacijami na predpisanih temah, ki si jih sami izberemo. Imamo vrhunske študente na področju biotehniških ved in jih moramo bolj opolnomočiti, da se lotijo tudi družbenih izzivov. So zelo dobro izšolani v smislu reševanja tehnoloških izzivov, je pa seveda nujno, da se v tovrstna vprašanja, kot je prehranska preskrbljenost starejših, vključijo tudi študenti stroke, ki je vezana tudi na optimizacijo nekih procesov, koncipiranje živil. In to je bil namen tega projekta."

Rešitev 1: Subvencioniranje obrokov starejšim

Najboljši celosten pristop za izboljšanje prehranske preskrbljenosti starejših je oblikovala skupina, ki je predstavila idejo o subvencioniranju obrokov starejših, ob tem pa še razvitje vrste drugih storitev. "Glavni trije problemi, na katere smo opozorili, so bili: da pri starejših večkrat nastopi osamljenost, ki vpliva na slabšanje prehranskih navad. Druga stvar je bila, da imajo starejši velikokrat premalo znanja, kaj pomeni, da si sami sestavijo uravnotežen obrok. In tretjič, da so njihove pokojnine v veliko primerih prenizke, da bi si lahko s tem zagotovili konstantno uravnoteženo prehrano," pravi Blaž Terlep, študent živilstva magistrskega programa.

Zaradi tega so predlagali ustanovitev programa na državni ravni, v katerega bi se vključevali tako posamezniki kot strokovnjaki in podjetja, ki bi imeli skupen cilj: ne ustvarjanje dobička na zasebni ravni, temveč celokupno izboljšanje prehranskega stanja ostarelih. Posamezniki bi ob dopolnitvi 65. leta prejeli uradno vabilo, največkrat prek pošte, da bi prišli na prehransko presojo. "Da bi se usedli s strokovnjakom in se pogovorili o svojih prehranskih navadah. Na tej točki bi predstavili tudi možnost vključitve v našo mrežo subvencioniranega obroka. Tako bi ljudje dobili enkrat dnevno topel uravnotežen obrok, ki bi ga zagotovila država. Sama subvencija bi bila odvisna od tega, koliko prihodkov ima oseba mesečno. Ta obrok, ki bi ga prejeli, bi bil predpisan od strokovnjaka. Hkrati pa bi spodbujali ljudi, da bi prišli te obroke zaužit fizično na lokacije, v restavracije ali menze ali podobno. Na ta način bi starostniki dobili kakovosten obrok, hkrati pa se tudi družili," je še pojasnil Terlep in ob tem dodaja, da bi bili na tak način ljudje tudi bolj ozaveščeni o pomenu uravnotežene prehrane in bi to znanje uvedli tudi v pripravo obrokov doma.

Ob tem je še dejal, da bi bila prava smer ustanovitev manjšega programa, ki bi ga potem vodili tako dolgo, "da postanemo preveliki, da bi nas lahko ignorirali. V tem primeru mislim, da bi bila vzpostavitev sistema potem res realna."

Vrtičkanje za starejše

Pia Goljevšček, absolventka na magisteriju, je sodelovala v skupini, ki je predlagala nadgradnjo vrtičkarstva v mestnem okolju. "Kot glavni problem smo ugotovili, da je težava starejših tudi oskrba z domačo zelenjavo, zato smo kot rešitev ponudili, da bi omogočili več možnosti vrtičkanja starejšim v mestnih očinah. To sicer že obstaja, ampak da bi naredili tudi skupnost, letno kuhinjo, visoke grede za gibalno ovirane, ki bi lahko tudi vrtnarili. V letni kuhinji bi imeli vsi možnost tudi priprave obrokov." Kot je pojasnila, bi največji finančni zalogaj predstavljala letna kuhinja. "Visoke grede in vrtičke bi se dajali v najem za neko solidno ceno in tako bi se naložba visokih gred povrnila, za letno kuhinjo pa bi vprašali ali občino za sofinaniranje ali prek evropskih projektov," je naštel možne vire financiranja.

Pametni kozarec, ki pokliče k pitju

V skupini, v katerih je sodelovala Špela Gumzej, študentka prehrane na magistrskem študiju, so se lotili izziva oz. pogoste težave starejših: dehidracije oz. pomanjkljivega vnosa voda. Zato so si zamislili komplet letaka, ki promovira pitje tekočin, in pametnega kozarca, ki bi po potrebi poklical k pitju. Izdelek bi bil podoben tistim, ki so že na trgu. "Bil bi ali kozarček ali skodelica, ki so je že navajeni, prilagojena bi bila tudi starejšim, ki se jim roke tresejo. Hkrati bi merila količino popite tekočine in bila povezan z aplikacijo, ki bi bila povezana s pametnim ali navadnim telefonom. Tam bi lahko tudi sorodniki preverili, ali njihovi svojci dovolj pijejo. Imeli bi tudi polnilno postajo, kamor bi se postavila skodelica. Opozarjanje k pitju bi pa potekalo prek klica. Ugotovili smo, da bi bil to najprijaznejši način za starostnike. Klic bi bil personaliziran."

"Pokazati moramo javni interes do tretje generacije"

Veliko izkušenj s potrebami starejših ima Liljana Batič Drnovšek, direktorica zavoda za oskrbo na domu Ljubljana. "Dokler je populacija aktivna, težav ni veliko, ker so vključeni v svoje okolje, spremljajo dogodke, se lahko gibajo, so fizično aktivni. Drugače pa je pri starejših, ki so osamljeni, ki imajo težave v gibanju in tudi težje skrbijo zase. Nekateri tudi nimajo pomoči in so prepuščeni sami sebi. Taki starejši imajo tudi težave pri ustreznem prehranjevanju, to pa se pokaže tudi na zdravstvenem stanju, fizični dejavnosti, funkcionalnosti," je naštela in poudarila, da starejši potrebujejo posebno skrb na tem področju, zato je vesela sodelovanja z biotehniško fakulteto. "Tematika starejših je kompleksna, ker zavzema področje celega človeka, od socialne vključenosti, fizičnega stanja, mobilnosti, nekomunikacije s svojci, in konec koncev tudi to, da so umaknjeni iz širše družbe, kar je največja težava naše družbe. Naša družba bi morala biti socialna, pa tudi medgenderacijska. Te solidarnosti dejansko ni. V okviru solidarne družbe, skupnostne oskrbe, formalne oskrbe, institucionalne oskrbe, pomoči na domu in drugih dejavnosti, ki jih izvajamo na lokalni in državni ravni, je treba narediti strategijo. Vpisane so že, ampak jih je treba udejanjiti in pokazati javni odgovorni interes družbe do tretje generacije," še pravi Liljana Batič Drnovšek.