BIO27, ki velja za enega najstarejših in vodilnih svetovnih bienalov oblikovanja, odpirajo drevi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer ga organizirajo v sodelovanju s Centrom za kreativnost (CzK), interdisciplinarno platformo za promocijo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji.

Pred uradnim odprtjem ob 19. uri z okroglo mizo o supervernakularnem ("superljudskem") bosta vodeni ogled razstave s kuratorko in degustacija slovenske klobase prihodnosti, katere glavne sestavine so ajda, čemaž in gobe. Po okrogli mizi bo sledil supervernakularni sejem.

BIO27 tudi nakazuje in ponuja rešitve
V petek, 27. maja, bosta v MAU sledila okrogla miza BIO27 z naslovom Pot sprememb, kjer bo v ospredju vprašanje, ali lahko ima kulturna produkcija manjši vpliv na okolje, in v Cukrarni odprtje pregledne razstave Narejeno v Sloveniji. Interdisciplinarna okrogla miza za menedžerje in kreativce z naslovom Kakšne oblike je trajnost bo v torek, 7. junija, na kateri bodo govorili o uvajanju trajnostnega delovanja v podjetjih. Dan pozneje bo BIO27 na milanskem tednu oblikovanja, kjer bodo na okrogli mizi spregovorili o prihodnosti supervernakularnega.

Po besedah direktorja MAA Boga Zupančiča se BIO27 s temo supervernakularno odziva na okoljske razmere, podnebne spremembe in s tem na družbene težave tako doma kot svetu. Bienale ob tem tudi nakazuje in ponuja rešitve. Dobro oblikovanje in arhitektura se namreč vse bolj odzivata na spremenjene potrebe okolja in družbe v lokalno-globalnem svetu. Ob tem opozarjata na spremembo naše miselnosti, družbeno odgovornost do sveta in s tem povezano novo ekonomsko paradigmo, je še dejal Zupančič.

Izobilje, ki ga ponuja slovensko okolje
"Razmišljati supervernakularno pomeni delovati trajnostno, visoko tehnološko, vendar povezano z lokalnimi izročili, torej hibridno, sintetično in večplastno. Po oblikovalskih in arhitekturnih rešitvah se ozira predvsem po lokalnem okolju, Evropi in nekaj inovativnih primerih iz sveta," je izpostavil direktor muzeja. In dodal, da želi bienale tudi osvetliti, kako bogato je slovensko okolje z znanjem o materialih in sobivanju z okoljem.

"Takšno delovanje je vzniknilo iz potrebe in se prenaša iz roda v rod. Tema bienala želi obiskovalce spodbuditi k oblikovanju regenerativne prihodnosti. Predstavljeni projekti uspešno združujejo tradicijo in znanje specifičnih skupnosti s sodobnimi oblikovalskimi in arhitekturnimi pristopi, kar pomeni, da so rešitve trajnostne, spoštljive, a hkrati radikalne," je še dejal Zupančič.

Vodja CzK-ja Anja Zorko je povedala, da sam CzK in njegovi programi izhajajo prav iz izkušenj, ki si jih je MAO pridobil pri izvajanju projekta BIO. Skozi izkušnje, skozi BIO, delo z ustvarjalci in oblikovalci na bienalu so tako v centru po njenih besedah zasnovali programe, ki usmerjajo eksperimentalne ideje in jih podpirajo, da lahko zaživijo na trgu. "Eksperimentalni in razvojni del je zelo pomemben, da se lahko družbene, tehnološke in netehnološke inovacije sploh lahko zgodijo," je dodala.

Spremljevalne razstave na drugi lokaciji
Na samem bienalu so na ogled tudi dela produkcijskih skupin BIO, v Palači Cukrarna pa tri spremljevalne razstave. Tudi po besedah kuratorke Jane Withers supervenakularno pomeni oblikovanje regenerativne prihodnosti. Kot je še povedala, so se v zadnjih nekaj letih številni oblikovalci že začeli vračati k lokalnim tradicijam in novim načinom uporabe starih materialov. A pri tem ne gre za vračanje v preteklost, ampak predvsem, kako bi v prihodnost umestili lokalne in tradicionalne prakse, ki so potonile v pozabo v časih industrializacije. Prav BIO27 naj bi pripomogel spodbuditi razpravo o ustreznih pametnih in trajnostnih rešitvah, je še dejala kuratorka.

Štiridelna osrednja razstava
Osrednja razstava BIO27 je razdeljena na štiri dele: Pozabljena vernakularnost, Preizpraševanje tradicij, Preoblikovanje sistemov in infrastruktur ter Spodbujanje skupnosti. Produkcijska platforma pa se ukvarja z vodo in oblikovanjem biovernakularnega, prepovedano vernakularnostjo, regenerativno kulturno produkcijo, siti z žiti in zgodbami moderne arhitekture.

Odprtokodna pisava in klobasa prihodnosti
Pod okriljem tokratnega bienala sta nastala tudi nova odprtokodna pisava, kjer so oblikovalci navdih za obliko velikih črk našli v rokopisu na skicah arhitekta Jožeta Plečnika, in slovenska klobasa prihodnosti nizozemsko-švicarske oblikovalke hrane Carolien Niebling. Klobaso, glavne sestavine katere so ajda, gobice in čemaž, je izdelala v sodelovanju z mesarjem Markom Butaličem in chefom Igorjem Jagodicem.