35. grafični bienale Ljubljana v organizaciji Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) bo potekal od 15. septembra 2023 do 14. januarja 2024.

Ibrahim Mahama se je leta 1987 rodil v Tamaleju v Gani, torej v državi, ki je od poznih 50. let preteklega stoletja do leta 1966, ko so vojaške sile strmoglavile prvega ganskega predsednika Kwameja Nkrumaha, z Jugoslavijo ohranjala tesne vezi.

Prizadevanja za samozadostnost Gane
Tako umetnika, ki živi in dela v ganski prestolnici Akri, pa tudi v Kumasiju in Tamaleju, že dalj časa zanima infrastruktura v njegovi domovini iz obdobja po osamosvojitvi. Še posebej ga zanimajo zgradbe, ki so zrasle v okviru Nkrumahovega socialističnega programa, s katerim si je prizadeval za gansko samozadostnost. Ta infrastruktura je bila pozneje v celoti opuščena, so sporočili iz MGLC-ja.

V tem obdobju je še posebej pomemben vpliv, ki so ga imeli arhitekti iz nekdanje Jugoslavije na izgradnjo institucionalnih objektov, kot je Univerza v Kumasiju. Mahama vabilo za umetniško vodenje ljubljanskega grafičnega bienala sprejema kot izziv in priložnost, da razišče ta del zgodovine in znova obudi nekatere izgubljene trenutke ali splete vezi, ki so nekdaj obstajale med njegovo domovino in Jugoslavijo.

Za povezovanje tukajšnje umetnostne skupnosti s tujino
Po njegovi napovedi bo prihodnji grafični bienale zelo preprost, a bo hkrati skušal slediti povezavam, ki so bile izgubljene oziroma v kontekstu bienala najbrž še nikoli niso bile izpostavljene. V središču njegovega zanimanja bo tako (vnovično) vzpostavljanje tovrstnih povezav, še posebej slovenske umetnostne skupnosti z umetniki iz tujine, s čimer si bo v okviru 35. grafičnega bienala prizadeval za medcelinske umetniške izmenjave.

Stvaritve Ibrahima Mahame so bile do danes na ogled na številnih prestižnih mednarodnih prizoriščih – od beneškega in sydneyjskega bienala do Galerije Saatchi v New Yorku, K21 v Düsseldorfu, muzeja sodobne umetnosti Broad v Michiganu in Muzeja umetnosti v Tel Avivu.

Rabljene vreče iz jute z ganskih lokalnih tržnic
Najbolj slovi po delih, v katerih celotne zgradbe prekrije s skupaj sešitimi rabljenimi vrečami iz jutovine, pri čemer uporablja vreče za kakav z ganskih lokalnih tržnic, ki tako dobijo novo namembnost. Simbolično svoja dela poleg v galerijah predstavlja tudi na ganskih tržnicah. S premišljeno izbiro razstavnih prostorov podaja kritičen premislek vrednostnega sistema, ki je neločljivo povezan s temi materiali.

Mahamo zastopa londonska galerija White Cube, ena vodilnih galerij v svetovnem merilu, dobiček od svoje umetniške prakse pa namenja za vzpostavitev in podporo ganskih kulturnih in izobraževalnih institucij. S svojim delovanjem razvija načine, kako obdržati sodobno afriško umetnost na celini. Pred tremi leti je tako v Tamaleju odprl t. i. artist-run projektni prostor Savannah Centre for Contemporary Art (SCCA), ki ga torej vodijo umetniki. Leta 2020 je sledilo odprtje obsežnega kompleksa umetniških studiev Red Clay v bližnjem Janna Kpennu, lani pa je v nekdanjem silosu v Tamaleju vzpostavil še umetniški center Nkrumah Volini.