Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala, da se je direktor muzeja Pavel Car po današnjem sestanku na ministrstvu odločil, da odprtje razstave za danes zadrži. Direktor je v današnji izjavi po zadržanju razstave zatrdil, da je videl certifikate in da verjame v avtentičnost del.

Na današnje novinarsko vprašanje, ali bo ministrica zahtevala odstop direktorja, če se izkaže, da gre za ponaredke, je odgovorila, da bodo o tem govorili po pregledu vseh postopkov.

Na razstavi naj bi bilo na ogled 160 umetniških del iz zasebne zbirke družine Boljkovac, med njimi naj bi bila dela umetnikov, kot so Pablo Picasso, Henri de Toulouse-Lautrec, Vincent Van Gogh, Joan Miró, Edgar Degas, Henri Matisse, Kazimir Malevič, Marc Chagall, Joseph William Turner in Edvard Munch.

"Vrhunski evropski in svetovni slikarski mojstri 19. in 20. stoletja pomenijo tudi vrhunce svojih umetniških smeri. Širša javnost si tako lahko ogleda del pomembne svetovne dediščine, ki jo sicer za domačimi zidovi hranijo zasebni zbiralci. Tudi postavitev razstave je odraz domačega okolja, kjer umetnina ni samo umetniški predmet, ampak je lastniku oziroma zbiratelju v veselje in ponos," so zapisali na muzejski spletni strani pred odprtjem, ki so ga napovedali za danes.

Številni strokovnjaki so ob ogledu kataloga del izrazili dvom o avtentičnosti del umetnikov, kot so denimo Vincent van Gogh, Pablo Picasso in Edgar Degas.

Kot je v izjavi za javnost povedala ministrica, so glede omenjene razstave v torek popoldne prejeli več zaskrbljenih pisem, potekala je tudi burna javna razprava. Po današnjem sestanku s pristojnimi strokovnimi sodelavkami, na katerem so pregledali dokumentacijo, so ugotovili, da strokovne komisije te razstave niso umestile v letni program in načrt muzeja.

Stvar bodo še proučili in pogledali pogodbe
Nato so sklicali sestanek z direktorjem Narodnega muzeja Slovenije, ta se je po sestanku odločil, da odprtje za danes zadrži. Zadevo bodo še proučili in pogledali pogodbe ter nato morebiti nadalje ukrepali, je še povedala ministrica.

Po mnenju Pavla Carja je strokovna javnost prehitro presodila, "da gre za ponaredke, saj ni videla certifikatov". Kot je poudaril, so vsa dela opremljena z njimi, bodisi z mednarodno ekspertizo ali pa provenienco, iz katere je razvidno, od kod delo prihaja, kdo ga je kupil in kje.

Kljub omenjenemu so se v muzeju odločili, da ni čas za odprtje razstave. Zanjo so se odločili šele pred nekaj tedni, zato ni bila v programu muzeja. Na radiu Prvi so poročali, da so v muzeju razstavo najavili le dva dni pred odprtjem.

Car pojasnjuje, da so ob prenovi muzeja ugotovili, da imajo še nekaj prostih razstavnih prostorov. Ker ves muzejski kustodiat dela pri projektu Zgodovina slovenskega prostora, ki, kot je poudaril, je največji razstavni projekt muzeja v prihodnjih letih, so se odločili za gostujočo razstavo z minimalnimi stroški.

Muzej naj ne bi imel stroškov z razstavo
Car je dodal, da se zavedajo, da bi morali nekatere postopke izpeljati drugače, a so želeli v poletnih časih v muzej pripeljati ljudi. "Nič ni tako žalostnega kot muzej brez obiskovalcev," je poudaril. Na novinarsko vprašanje glede negativne ocene komisije na ministrstvu za kulturo, pa je Car odvrnil, da je strokovna komisija zavrnila le stroške razstave. Muzej naj bi stroškov z razstavo ne imel, kupili naj bi le "zajle" za nekaj sto evrov.

"Zadeva je škandalozna," je prepričan umetnostni zgodovinar in samostojni likovni kritik Brane Kovič. Če bi šlo zares za dela teh avtorjev, bi bila po Kovičevi grobi oceni njihova vrednost približno milijarda evrov. "Že samo zavarovalnina, ki bi jo ob tem moral plačati Narodni muzej, bi nekajkrat presegla njihov letni proračun," je pojasnil za MMC.

"Gre za srhljivo umetnost. To so zmazki, packarije, te domnevno Degaseve risbe avtor niti v globoki pijanosti ne bi mogel narisati," je dodal. Kot pojasnjuje, so bila dela ponujena tudi drugim institucijam, a so bila povsod zavrnjena. Sprašuje se, po kakšni logiki jih je sprejel Narodni muzej Slovenije.

Najprej je nujno preveriti dokumentacijo umetniških del in upoštevati ekspertizo, poudarja Kovič. "Ali imajo dela z razstave Popotovanja, certifikate, ne vem. Za vse naštete avtorje obstajajo kompetentni izvedenci, njihove imena, priimke in kontaktne podatke je mogoče najti v mednarodnem vodniku, ki ga je pripravil Armand Israël. Tudi izvedenci niso nezmotljivi, ampak so prebrali in videli vse, kar obstaja, izjemno dobro poznajo opuse posameznih umetnikov in so se izkazali za verodostojne."

Glede avtentičnosti del je ministrica v izjavi pojasnila, da za zdaj še niso dobili dokumentacije, na podlagi katere bi lahko presojali o tem, poleg tega za to niso pristojni, ampak o tem presojajo sodni cenilci in strokovnjaki. Finančne kompenzacije za razstavo po njenih besedah po do zdaj razpoložljivih podatkih ni bilo, za druge finančne posledice, kot je zavarovanje del, pa je napovedala pregled dokumentacije.

Po njeni oceni je šlo v tem primeru za neko diskrecijsko pravico direktorja, ki se je odločil, da razstavo uvrsti v program, čeprav je bila predlagana, vendar zavrnjena.

Kot je še povedala ministrica, projekt po oceni strokovnih komisij na ministrstvu najverjetneje ni dosegal standardov za umestitev v letni program muzeja. Te namreč odločajo na podlagi akta o ustanovitvi, strateških usmeritev muzeja, kakovosti predlaganih projektov in podobno. "Za vse so nekako enaki objektivni kriteriji," je še pojasnila ministrica.

"Tipični triki prevarantov in prekupčevalcev z umetninami"
Po Kovičevem mnenju je lahko namen izprijen, saj razstava v ugledni javni instituciji daje zbirki legitimnost, legitimizira tudi lažne atribucije. "To so tipični triki prevarantov in prekupčevalcev z umetninami," opisuje. Natisnjen je bil tudi katalog, ki pa je po Kovičevih besedah brez besedil strokovnjakov.

"Težava je v tem, da so razstavo pripravili nekompetentni ljudje, ki se ne ukvarjajo z likovno umetnostjo. Direktor Pavel Car je zbiratelj odlikovanj in uniform, koordinator razstave Andrej Šemrov pa numizmatik," še poudarja Kovič.