Na razstavi naj bi bilo na ogled 160 umetniških del iz zasebne zbirke družine Boljkovac, med njimi naj bi bila dela umetnikov, kot so Pablo Picasso, Henri de Toulouse-Lautrec, Vincent Van Gogh, Joan Miró, Edgar Degas, Henri Matisse, Kazimir Malevič, Marc Chagall, Joseph William Turner in Edvard Munch.
Strokovna javnost je bil prepričana, da gre za ponaredke. Razstava je bila tik pred uradnim odprtjem preklicana, dan kasneje je direktor muzeja odstopil. V izstopni izjavi je dejal, da je zaupal napačnemu človeku.
Andrej Šemrov je za današnje Delo povedal, da je gospod Boljkovac več let dajal pobudo za razstavo, a je pogovore prekinil čas covida-19. "Počasi je zamisel dozorela, pa smo rekli, da bi bila razstava teh del primerna letos za poletje, da bi poživili mestno ponudbo. Na ministrstvo za kulturo sem oddal vlogo za to razstavo, bila je moja pobuda, ki pa jo je njihova komisija zavrnila. Utemeljitev je bila, da to sodi v galerije," je povedal za časnik.
Kot je še povedal, sta se z lastnikom zbirke odločila, da projekt vseeno izpeljejo. "Obvestili smo direktorja, ki je moral to dovoliti. Dogovorili smo se, da muzej z razstavo ne bo imel stroškov. Tudi kataloge je dal izdelati lastnik, to danes ni več tak strošek. (...) Gospod Boljkovac je zelo bolan, želel si je priti do razstave, ki bi bila po svoje njegova zapuščina. Želel si je, da bi bila izvedena, preden bi moral v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje," je povedal Šemrov.
Po Šemrovovih besedah je bilo z lastnikom dogovorjeno, da bo vse stroške pokril on. "Če jih ima doma zavarovane, jih lahko zavaruje tudi v muzeju, v bolj zavarovanem okolju. Tak je bil dogovor, to je bila njegova odločitev. Moram poudariti, da v tem primeru ne gre za vrhunska dela, za vrtoglave vrednosti. Zbirka je sestavljena iz del različnih, večinoma manj znanih avtorjev, prevladujejo manj pomembna dela na papirju. (...) Torej, to niso samo olja, slike so različnih tehnik."
Kot je še povedal za Delo, je pomembno, da imajo ustrezne certifikate oziroma da prihajajo iz določene zbirke iz Nemčije. "Teh slik ni nihče videl v živo, visele so nekaj metrov stran od prostora, kjer je imel zdaj že nekdanji direktor tiskovno konferenco. Lahko bi kak novinar izrazil željo, da bi jih videl v živo. To bi bilo mogoče, dokler jih ni policija zasegla in prepovedala distribucije," je dodal.
"Sem sodni izvedenec za numizmatiko in vem, kako poteka postopek prepoznave oziroma kako se pripravi izvedensko mnenje. Nečemu moram verjeti, v tem primeru moram verjeti certifikatu," je povedal Šemrov in dodal, da "konec koncev v Slovenji ni poznavalcev za takšno slikarstvo, kakršno je v zbirki družine Boljkovac".
Glede tega, da so mediji za razstavo izvedeli tik pred zdajci, pa še to iz družbenih medijev, pa Šemrov pravi, da je bil vse skupaj "splet nesrečnih okoliščin". "Zamujala je izdelava kataloga, lastnik je hudo bolan, kar je upočasnilo ali ustavilo komunikacijo, večinoma smo bili prepuščeni sami sebi. Ves čas sem bil odkrit, nikomur nisem ničesar prikrival.
Jutro pred uradnim odprtjem sem predlagal, da bi ga ustavili, ko so se pojavili dvomi o pristnosti slik. Se mi pa zdi neprimerno, da so nekateri sodili slike, ne da bi jih videli v živo. Dopuščam možnost, da niso vsa dela originali, tega ne morem vedeti, nenazadnje se vsak izvedenec kdaj zmoti," je za Delo še pojasnil Šemrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje