V tem duhu bo po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon potekalo tudi reševanje vprašanja meje, ki se bo začelo na neformalni ravni in z lažjimi rešitvami. "Hrvaška se je odločila, da bo vsa svoja prihodnja odprta vprašanja reševala z dvostranskim pristopom, dialogom, in to je pot, ki jo želi Hrvaška. To je nekako tudi izziv za Hrvaško in Slovenijo, da pokažeta svetu, da sta zreli državi, ki lahko najdeta rešitev za relativno minorno vprašanje, ki je ostalo iz časa razpada Jugoslavije," je povedal hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.

Slovenska zunanja ministrica pa je poudarila, da sta se s hrvaškim kolegom o odprtih dvostranskih vprašanjih pogovarjala iskreno in odprto. "Dogovorila sva se, da dialog nadaljujemo na neformalni, delovni ravni in da se začne delati za neke konkretne, lažje rešitve, kot sta obnova mostov, ki so bili dolgo zanemarjeni, in iskanje rešitev za lajšanje ribolova."

Poudarila je, da bo nova slovenska vlada spoštovala odločitev arbitražnega razsodišča in vztrajala pri implementaciji razsodbe, bodo pa v duhu dobrega sodelovanja nekatera vprašanja poskušali reševati čim hitreje na neformalni ravni, da bi bili na podlagi manjših projektov pripravljeni reševati tudi večje.

Zahvala za podporo pri vstopu v schengen

Ministra sta se strinjala, da je prostora za dodatno krepitev sodelovanja veliko, prav tako pa tudi za nove pobude in predloge. "Verjamem, da bomo uspešno sodelovali in izkoristili možnosti, ki jih imamo kot dobri sosedje in partnerji znotraj Evropske unije in Nata," je dejal hrvaški zunanji minister in se zahvalil Tanji Fajon za podporo Slovenije pri vstopu v schengensko območje, evroobmočje, pa tudi Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Poudaril je, da uresničitev teh ciljev ne prinaša koristi samo hrvaškim, ampak tudi slovenskim državljanom in gospodarstvenikom na obeh straneh meje.

Izvrstno sodelovanje med državama

Slovenska zunanja ministrica je dodala, da vsi stiki med državama in izvrstno gospodarsko sodelovanje kličejo k temu, da državi tesno in dobrososedsko sodelujeta, in to ne samo med turistično sezono. "Slovenci in Slovenke radi prihajamo k vam. Ob vsem tem iskreno želim, da Hrvaška že naslednje leto vstopi v evroobmočje, saj bo to olajšalo življenje ljudi. Hrvaški želim pomagati, da čim prej vstopi v schengenski prostor in da odpravimo notranje nadzore na naših mejah," je povedala.

Dodala je, da je ministra Grlića Radmana obvestila tudi, da nova slovenska vlada izpolnjuje svojo obljubo in je pripravila delovno skupino za začetek odstranjevanja ograje na meji, saj to povečuje zaupanje med državama.

Ob tem je poudarila, da v kontekstu širitve Hrvaške v schengenski prostor želi, da bi bila čim varnejša tudi južna meja schengena.

Tristransko sodelovanje z Italijo

Ministra sta razpravljala še o tristranskem sodelovanju Slovenije, Hrvaške in Italije v severnem Jadranu. Izmenjala sta tudi poglede na aktualne evropske teme in varnostna vprašanja ter iskala možnosti sodelovanja na področju energetike.

Terminal utekočinjenega plina na Krku je po besedah hrvaškega zunanjega ministra zaradi ruskega napada na Ukrajino postal pomemben evropski projekt, zato se je hrvaška vlada odločila razširiti njegove zmogljivosti z 2,6 na 2,9 milijarde kubičnih metrov, čez tri leta pa na 6,1 milijarde kubičnih metrov. Tako bi omogočila dobavo plina tudi svojim sosedam.

"Tu so tudi vprašanja jadranskega naftovoda Janaf, Omišlja oziroma reške rafinerije, o katerih pa se bo pogovarjalo na ravni resorjev, ki so za to odgovorni. V vsakem primeru bo Hrvaška tam, kjer lahko pomaga, pomagala, ker je to v interesu naših sosed," je dodal.

Interes za utekočinjeni plin

Tanja Fajon je ministru ponovila interes Slovenije za dobavo utekočinjenega zemeljskega plina z LNG-terminala na Krku in za gradnjo plinovodnih povezav med državama ter dodala, da bodo to vprašanje reševale strokovne skupine.

Tristransko sodelovanje z Italijo, ki se nanaša na območje severnega Jadrana in zajema področja povezljivosti, modrega gospodarstva in varovanja okolja, bodo Slovenija, Hrvaška in Italija razširile še na področje notranjih zadev.

Ministra sta se strinjala, da so si stališča Hrvaške in Slovenije o najpomembnejših temah na področju zunanje politike zelo blizu. Skupen jima je tudi interes za spodbujanje približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji, njihovo stabilnost in gospodarski razvoj.

"Pri tem izpostavljamo Bosno in Hercegovino kot območje, ki ga je nujno treba obdržati, ne samo v našem dvostranskem fokusu, ampak tudi v fokusu Evropske unije in celotne mednarodne skupnosti," je poudaril vodja hrvaške diplomacije in za konec ponovil, da imata Hrvaška in Slovenija veliko skupnega in ju veliko več stvari povezuje, kot pa deli.

Milanović: Treba je zagotoviti legitimno zastopanost vseh treh narodov

Ministrica se je srečala tudi s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem. Poleg dvostranskih odnosov sta govorila o razmerah v jugovzhodni Evropi, zlasti Bosni in Hercegovini, so sporočili iz urada hrvaškega predsednika.

Milanović je v kontekstu bližajočih se volitev v BiH-u Tanji Fajon ponovil in pojasnil svoje stališče. Poudaril je, da je treba zagotoviti legitimno zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov v BiH-u.

Hrvaški predsednik je ob tem izrazil zadovoljstvo nad podporo Slovenije, da BiH prejme status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, kar zagovarja tudi sam.

Ministrica in predsednik sta govorila še o varnostni krizi, ki jo je povzročil ruski napad na Ukrajino. Razpravljala sta tudi o vstopu Hrvaške v evroobmočje in schengenski prostor, pri čemer Milanović pričakuje podporo Slovenije.